Loading presentation...

Present Remotely

Send the link below via email or IM

Copy

Present to your audience

Start remote presentation

  • Invited audience members will follow you as you navigate and present
  • People invited to a presentation do not need a Prezi account
  • This link expires 10 minutes after you close the presentation
  • A maximum of 30 users can follow your presentation
  • Learn more about this feature in our knowledge base article

Do you really want to delete this prezi?

Neither you, nor the coeditors you shared it with will be able to recover it again.

DeleteCancel

Make your likes visible on Facebook?

Connect your Facebook account to Prezi and let your likes appear on your timeline.
You can change this under Settings & Account at any time.

No, thanks

G. Verdi

Glasba
by

Manchy Vril

on 18 January 2013

Comments (0)

Please log in to add your comment.

Report abuse

Transcript of G. Verdi

Giuseppe Verdi Rojstvo: 10. oktober 1913 Kraj Le Roncole v pokrajini Parma. Krščen je bil kot Joseph-Fortuninus-Franciscus Verdi. Življenjepis: Njegov vzdevek je bil Guiseppe Viri: http://projekti.svarog.org/verdi/ziv.html V zgodnji mladosti se je seznanil z orglami v cerkvi, kjer je delal kot ministrant.
Jeseni leta 1823 se je vpisal na gimnazijo Bussetu. Prvi učitelj mu je bil vaški organist Pietro Baistrocchi. Prva dela: Njegovo prvo delo je nastalo leta 1828 ko je bila pri uprizoritvi Seviljskega brivca izbrana starejša nepravilna uvertura. Napisal je novo uverturo, prepisal parte ter z novo nastalim delom navdušil občinstvo.
Leta 1842 v milanski Scali navdušeno sprejmejo novo Verdijevo opero "Nabuco". Po končani gimnaziji mu oče ni mogel plačevati šolanja.
Prosil je za finančno podporo in se odpravil v Milan. Na konzervatoriju ga niso sprejeli zaradi starosti in klavirskih veščin. Poučeval ga je Vincenz Lavigni, denarno podpiral pa Barezzi. Nabucco Youtube Izraelci, ki jih oblegajo babilonske čete pod vodstvom kralja Nabucca, objokujejo svojo nesrečno usodo. Veliki svečenik Zaharija jih tolaži, da jim bo Nabucco mogoče prizanesel, ker imajo v ujetništvu njegovo hčer Feneno. Slednja se je iz ljubezni do Izmaela, nečaka jeruzalemskega kralja, spreobrnila v židovsko vero. Druga Nabuccova hči Abigaila, ki je prav tako zaljubljena v Izmaela in se hoče znebiti tekmice, pokaže babilonski vojski pot v Jeruzalem. Babilonci uničijo mesto in zasužnjijo Izraelce. Nabucco se razglasi za edinega kralja in boga, toda za svojo bogokletno predrznost je kaznovan z blaznostjo. Oblast prevzame Abigaila, ki židovske ujetnike in tekmico Feneno obsodi na smrt Nabucco, ki se je mu je vrnil razum, prepreči pokol, razglasi neodvisnost Izraela in se pridruži zahvalnim himnam židovskemu bogu. Poražena Abigaila si vzame življenje in v zadnjih vzdihljajih blagoslovi zvezo med Izmaelom in Feneno. http://www2.arnes.si/~gzver/arhiv%202006/Peta%20stran/koni_voros/nabucco.html
http://sl.wikipedia.org/wiki/Trubadur_(opera) Leta 1836 so ga imenovali za kapelnika v Bussetu, kjer se je 4. maja 1836 poročil z Barezzijevo hčerko Margareto. V zakonu se mu je 26. marca 1837 rodila najprej hčerka Virginija, 14 mesecev kasneje 11. juilija 1838 pa še sin Icilio. Hči Virginija mu je umrla avgusta 1838. V februarju 1839 se je dokončno preselil v Milano, kjer je pričel z vajami za uprizoritev Oberta v Scali. Tik pred uprizoritvijo svoje prve opere, pa mu je umrl še sin in sicer 22. oktobra 1839. Rokopis: Takoj prične z pisanjem nove opere, tokrat komične pod naslovom Lažni Stanislav, ki mu je Verdi kasneje spremenil naslov v Dan kraljevanja. Dva meseca pred premiero nove opere mu umre še žena Margareta, opera pa propade. Verdi je v obdobju mladostnega ustvarjanja napisal številne opere, saj so se premiere vrstile prav vsako leto, včasih celo dve na leto. V obdobju med leti 1839 - 1950 je napisal skupaj 16 oper.
Njegovo drugo ustvarjalno obdobje imenovano tudi srednja leta v času od 1851 - 1862 zaznamujejo predvsem prve tri opere, ki še danes pomenijo železni repertoar vsake operne hiše: Rigoletto, Trubadur in Traviata. Trubadur: Rigoletto: Zanimivosti: Verdijevo ime so uporabili tudi v politične namene.
VIVA VERDI = Viva Vittorio Emanulele Re D`Italia (Naj živi Viktor Emanuel, kralj Italije) HVALA ZA POZORNOST! Pripravila: Manca Vukelič, 1.d Mnenje: Verdi je bil izjemen človek. Glede na to, da mu je družina hitro umrla je preživel veliko težkega je ustvaril zanimive opere. Vsaka je na svoj način lepa. Trubadur: Trubadur je opera v štirih dejanjih. Delo je po njegovih osnutkih in skicah dokončal Leone Emanuele Bardare zaradi nenadne smrti prvega libretista.
Prva predstava je bila v rimskem gledališču Teatro Apollo 19. januarja 1853. Zgodba se dogaja na začetku 15. stoletja v Španiji. Ferrando in Azucena pripovedujeta staro zgodbo o ugrabljenem in umorjenem bratu grofa Lune. Otrokovo smrt je treba maščevati in sla po osveti jima ne da miru. Luna in Manrico sta moža, ki naj bi maščevanje izpolnila. Oba pa ta cilj izgubita v trenutku, ko se zaljubita v Leonoro. To je mlada žena, ki ljubi trubadurja Manrica in je za svojo ljubezen, prežeto z velikimi romantičnimi čustvi in pričakovanji, pripravljena storiti vse. Ljubezen in smrt sta zanjo eno, medtem ko Manrico takšno ljubezen zgolj opeva. Za grofa Luno je njegova neizpolnjena ljubezen do Leonore povod za dvoboj. Bori se proti svojemu tekmecu Manricu, upira se bogu in prezira zakone. Ker Manrico ni samo tekmec v boju za Leonoro, ampak tudi predstavnik političnih interesov skupine, ki je v državljanski vojni z oblastniki, vlada med moškima tudi politični konflikt. Spor med obema možema pa podžiga in napaja tudi stara zgodba, ki je povezana s prisego o maščevanju. Azucena, ki zahteva takšno prisego od Manrica, na koncu konča na grmadi skupaj z Manricom. Na koncu grof Luna prepozno spozna, da je bil dejansko Manrico njegov »izgubljeni« brat, Azucena pa le Manricova krušna mati. Rigoleto je opera v treh delih. Prva predstava je bila v beneškem Teatru La Fenice 11. marca 1851. Naslovno vlogo je pel baritonist Felice Varesi.
Opera Rigoletto je danes del železnega opernega repertoarja, v Verdijevem opusu pa je prva izmed treh oper (ob Traviati in Trubadurju), s katero se je mojster zapisal med najpomembnejše operne skladatelje vseh časov. Prva slovenska premiera Rigoletta je bila 19. novembra 1896 v Ljubljani. Godi se v šestnajstem stoletju v Mantovi in bližnji okolici.

Spremljamo zgodbo grbastega norca Rigoletta, ki se v prvem dejanju posmehuje staremu grofu, ki se pritožuje, da mu je lahkoživi vojvoda zavedel hčerko. Monterone prekolne norca, ki ima tudi sam hčerko Gildo, skrbno skrito pred dvorjani. Toda vojvoda se po naključju seznani z Gildo in jo z zvijačo omreži. Dvorjani Gildo ugrabijo, misleč, da je Rigolettova ljubica, zato norec milo prosi, naj mu jo vrnejo, in prekolne dvorjane. Da bi se maščeval nad vojvodo, ki mu je zavedel hčer, najame celo ubijalca, toda nesrečna in zaljubljena Gilda se žrtvuje in umre namesto vojvode. Takoj ko Rigoletto najde umirajočo hčerko, spozna, da se je grofovo prekletstvo uresničilo.

V operi je največji glasbeni hit arija Vojvode iz tretjega dejanja »La donna e mobile« (slovensko: Ženska je tičica). Skladatelj se je lepote melodije zavedal, zato jo je tenoristu pred krstno predstavo prepovedal peti v javnosti. Aida
Prvo dejanje
Kraljevska palača v Memfisu Egipt se pripravlja na vojno z Etiopci. Véliki svečenik Ramfis je v Izidinem templju izvedel za ime junaka, ki naj bi ga imenovali za egiptovskega vojskovodjo. Radames upa, da bo izbran on, saj ljubi etiopsko sužnjo Aido, hčer Amonasra. Želi si, da bi jo po zmagi lahko pridobil za ženo. Mladega vojščaka ljubi tudi Amneris, faraonova hči, ki kmalu spozna, da je etiopska sužnja njena tekmica. Nastopi kralj, ki v Ramfisovem spremstvu in obdan s svečeniki pozove ljudstvo v boj zoper napadalce z Amonasrom na čelu. Obenem razglasi, da je boginja izbrala Radamesa za glavnega poveljnika egiptovskih čet. Vsi odidejo v tempelj, da se priporočijo bogovom za zmago, ostane le Aida, razdvojena v svoji ljubezni do Radamesa na eni strani ter očeta na drugi. V Vulkanovem templju svečenice in svečeniki plešejo in molijo za zmago. Véliki svečenik posveti Radamesa za vrhovnega poveljnika in mu izroči posvečeno orožje, ki naj ga vodi k zmagi nad sovražniki domovine.
Drugo dejanje
Napadalci so premagani. Sužnje svečano pripravljajo Amneris za slavnostni sprejem ob zmagi. Z lažjo, da je Radames v boju padel, Amneris izsili Aidino priznanje, da ga dekle ljubi. Odkrito ji napove maščevanje in ji ukaže, naj bo kot sužnja ob njeni strani pri Radamesovem sprejemu. Pred vrati v Tebe sprejme egiptovski kralj zmagovitega Radamesa. Med vojnimi ujetniki spozna Aida svojega očeta Amonasra. Ta ji zabiča, naj ne izda, da je on etiopski kralj. Ramfis in svečeniki zahtevajo smrt za ujetnike, toda Radames izprosi njihovo pomilostitev. Kralj ukaže, da jih izpustijo, za talca obdrži le Aido in njenega očeta. Nato obljubi Radamesu roko svoje hčere Amneris in ga določi za naslednika.
Tretje dejanje Véliki svečenik vodi Amneris v Izidin tempelj ob Nilu, da bi tam izprosila blagoslov za svojo zvezo z Radamesom. Aida pa skrivaj pričakuje Radamesa. Tedaj se pojavi Amonasro, ki je uganil njeno ljubezen. Prepričuje jo, naj iz ljubezni do očeta in
domovine pregovori Radamesa, da bi zbežal z njima in izdal položaj egiptovske vojske. Ker ji v nasprotnem primeru zagrozi z očetovskim prekletstvom, Aida v to privoli. Ko pride Radmes, se Amonasro skrije. Aida grenko očita svojemu dragemu bližnjo poroko z Amneris in ga pregovori v skupni beg. Radames ji pove za pot, ki je ni zasedla egiptovska vojska. To pa sliši Amonasro, ki zmagoslavno stopi iz skrivališča ter razkrije egiptovskemu vojskovodji, da je on etiopski kralj. Radames se zave, da je nehote izdal domovino. Iz svetišča stopita Amneris in svečenik, ki sta slišala njegove besede. Amonasro hoče usmrtiti kraljevo hčer, toda Radames mu to prepreči. Amonasro in Aida zbežita, Radames pa se zave usodnega izdajstva in se preda.
Četrto dejanje V kraljevski palači poskuša Amneris še zadnjič pridobiti Radamesa. Amonasra so ubili na begu, Aida pa je ušla. Radamesu bodo sodili kot izdajalcu, toda Amneris bo prosila za njegovo pomilostitev, če se odpove Aidi. Ujetniku ni do življenja, saj je izgubil vse – čast, domovino in ljubezen. Jezna Amneris veli stražarjem, naj ga odvedejo v sodno dvorano. Svečeniki se zbirajo k sodbi. Amneris strahoma posluša in poslednjič roti bogove, naj rešijo Radamesa. Obtoženec se sploh ne brani in svečeniki ga obsodijo na smrt - živega bodo zazidali v grobnico. Radamesa odpeljejo v podzemeljsko ječo pod templjem in za njim zazidajo izhod. Svečeniki pojejo pogrebne pesmi in vsa strta se jim pridruži Amneris. Zazidani Radames misli na svojo ljubljeno Aido, ki je ne bo videl nikoli več. Nenadoma iz ozadja in teme stopi k njemu Aida. Ob razglasitvi sodbe se je skrila v grobnico in ga tam pričakala, da bi skupaj z njim umrla. V sanjskih vizijah se Aidi odkrivajo neskončne onostranske daljave. Objeta zaljubljenca se poslavljata od življenja, nad njunim grobom moli skrušena Amneris. Je opera v štirih dejanjih. Prva izvedba je bila 24. decembra 1871 v Kairu. Operp sp uporabili pri odprtju Sueškega kanala in za odprtje kairske operne hiše. Prva slovenska uprizoritev Aide je bila v Deželnem gledališu v Ljubljani že 1. oktobra 1898
Full transcript