Loading presentation...

Present Remotely

Send the link below via email or IM

Copy

Present to your audience

Start remote presentation

  • Invited audience members will follow you as you navigate and present
  • People invited to a presentation do not need a Prezi account
  • This link expires 10 minutes after you close the presentation
  • A maximum of 30 users can follow your presentation
  • Learn more about this feature in our knowledge base article

Do you really want to delete this prezi?

Neither you, nor the coeditors you shared it with will be able to recover it again.

DeleteCancel

Make your likes visible on Facebook?

Connect your Facebook account to Prezi and let your likes appear on your timeline.
You can change this under Settings & Account at any time.

No, thanks

TEMELJNA NAČELA V CIVILNEM PRAVDNEM POSTOPKU

Prezi lahko služi zgolj kot pripomoček pri ponavljanju in ne more nadomestiti predpisane učne literature.
by

Katja D.

on 10 April 2016

Comments (0)

Please log in to add your comment.

Report abuse

Transcript of TEMELJNA NAČELA V CIVILNEM PRAVDNEM POSTOPKU

TEMELJNA NAČELA V CIVILNEM PRAVDNEM POSTOPKU
Načelo zakonitosti
Načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka
Razpravno in preiskovalno načelo
Načelo pravnega interesa
Načelo pomoči prava nevešči stranki
Načelo vestnosti in poštenja
Načelo materialne resnice
Načelo ustnosti in pisnosti
Načelo dispozitivnosti in oficialnosti
Načelo neposrednosti
Načelo kontradiktornosti
Načelo proste presoje dokazov
Načelo javnosti
Zakonitost v širšem pomenu
: vezanost sodišč na ustavo in zakon.
Zakonitost v procesnem smislu
: procesni subjekti lahko opravljajo le tista dejanja, ki jih predvideva zakon in v obliki, ki jo predvideva zakon.

Diskrecijska pravica oblikovati proces v zakonskih mejah:
- sodišče oblikuje proces na glavni obravnavi (izvajanje dokazov po načelu smotrnosti, ne po predpisanem vrstnem redu)
- stranke: sklenitev pogodbe o arbitraži (izključi pristojnost rednega sodišča); dogovor o krajevni pristojnosti (prorogatio fori); mirovanje postopka na podlagi sporazuma strank

Načelo dispozitivnosti
: postopek se začne, teče in zaključi po volji strank

3. člen ZPP: Stranke lahko prosto razpolagajo z zahtevki, ki so jih postavile v postopku. Stranke se lahko odpovejo svojemu zahtevku, pripoznajo nasprotnikov zahtevek in se poravnajo.

Stranke so
dominus litis
procesa. Sodišče nudi strankam pravno varstvo le na njihovo zahtevo (pravdni postopek se vedno začne s tožbo).

Razpolaganja strank:
Tožnik
: umik tožbe, odpoved tožbenemu zahtevku, sprememba tožbe, umik pravnega sredstva, odpoved pravnemu sredstvu
Toženec:
pripoznava zahtevka, umik pravnega sredstva, odpoved pravnemu sredstvu, neaktivnost (zamudna sodba)
Stranki lahko skleneta tudi sodno poravnavo.
Sodišče vedno odloča v mejah postavljenih zahtevkov –
ne eat iudex ultra et extra petita partium
(sodnik ne sme soditi preko in izven zahtevka strank). Sodnik tožniku ne more prisoditi nekaj drugega ali več, kot je zahteval, četudi to izhaja iz procesnega gradiva.

Sodišče ne sme odkloniti odločanja o postavljenem zahtevku.
Lahko pa odkloni razpolaganje strank z materialnimi zahtevki.
Sodišče ne prizna razpolaganja strank, ki nasprotuje prisilnim predpisom ali moralnim pravilom.

Če sodišče opre odločbo na nedovoljena razpolaganja strank, je podana absolutna bistvena kršitev postopka, ki jo pritožbeno sodišče upošteva po uradni dolžnosti.
Prekoračenje zahtevka je kršitev postopka, ki jo pritožbeno sodišče upošteva le na predlog strank.

Načelo oficialnosti:
postopek se začne, teče in se zaključi po uradni dolžnosti.

Načelo oficialnosti v zakonskih in očetovskih sporih
: posebno pravno varstvo otrok
Zahtevki niso v popolni dispoziciji strank (npr. pri razvezi zakonske zveze sodišče po uradni dolžnosti odloči o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok - ne glede na zahtevek strank).

Načelo oficialnosti v civilnem nepravdnem postopku
: oficiozni postopki (za začetek postopka ni potreben predlog strank - npr. odvzem ali podaljšanje roditeljske pravice)
V t.i. predlagalnih postopkih se postopek začne na predlog strank (načelo dispozitivnosti)

Materialna resnica je subjektivna predstava objektivnih dejstev. Sodišče se mora truditi, da si ustvari subjektivno sliko o odločilnih dejstvih, ki se bo čim bolj ujemala z objektivno stvarnostjo.
Stopnje materialne resnice
:
-
dvom
– razlogi za obstoj določenega dejstva so v ravnovesju z razlogi proti obstoju;
-
verjetnost
– razlogi za obstoj določenega dejstva so močnejši od razlogov proti obstoju;
-
prepričanje
– o resničnosti določenega dejstva ne dvomi noben izkušen človek;
-
gotovost
– popolna skladnost subjektivne predstave z objektivno stvarnostjo.
Vsebinsko (meritorno) odločanje: prepričanje o pravno relevantnih dejstvih
Procesni sklepi: pravno relevantna dejstva so verjetno izkazana




Odstopanja od načela materialne resnice
:

Načela materialne resnice ne moremo uveljaviti brez izjem, ker potem postopka nikoli ne moremo pravnomočno zaključiti.

Primer: 286. člen ZPP: Stranka mora najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb, in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke. Na poznejših narokih pa lahko stranka navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze le, če jih brez svoje krivde ni mogla navesti na prvem naroku.



Izjeme od načela materialne resnice
:

-
pravnomočnost
(sodba, ki se ne more več izpodbijati s pritožbo, je pravnomočna): Sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti pazi, ali je stvar pravnomočno razsojena. Če je začeta pravda o pravnomočno razsojenem zahtevku, sodišče tožbo zavrže.
-
sodba na podlagi pripoznave
: če toženec tožbeni zahtevek pripozna, sodišče ne ugotavlja, ali so trditve tožnika o dejstvih resnične in ali je tožbeni zahtevek utemeljen;
-
zamudna sodba
: sodišče vzame za podlago tožnikove trditve o dejstvih in ne preverja, ali so resnične;
-
priznana ali neprerekana dejstva
: sodišče ne preverja njihove resničnosti
-
zakonske presumpcije
(npr. presumpcija resničnosti javne listine)
sistem dokaznih pravil
– vrednost določenega dokaza je vnaprej ocenjena (formalna resnica)
sistem proste presoje dokazov
– katera dejstva se štejejo za dokazana, odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka (8. člen ZPP). Sodnik ni vezan na formalna dokazna pravila. Tako ugotovljena resnica je materialna resnica.
Korekcija proste presoje dokazov je pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Edino dokazno pravilo v ZPP
: resničnost javne listine

Javna listina dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa.
Dovoljeno je dokazovati, da so dejstva v javni listini neresnično ugotovljena ali je listina nepravilno sestavljena.

Javna listina:
Listina v fizični in elektronski obliki, ki jo v predpisani obliki izda državni organ v mejah svoje pristojnosti, in listina, ki jo izda v taki obliki samoupravna lokalna skupnost, družba ter druga organizacija ali posameznik pri izvrševanju javnega pooblastila, ki ji je poverjeno z zakonom
Sodišče mora dati vsaki izmed strank možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke (
audiatur et altera pars
= naj se sliši trudi druga stran).
Dolžnost strank sodelovati v pravdnem postopku ne obstaja.

Uveljavitev načela kontradiktornosti
:
- vročanje vlog nasprotniku
- stranke so vabljene na vse naroke, imeti morajo dovolj časa, da se na narok pripravijo
- kontradiktorna glavna obravnava: vsaka stranka ima možnost, da se izjavi (potek: tožnikove navedbe, toženčevi odgovori).

Omejitev načela kontradiktornosti
:
izdaja plačilnega naloga na podlagi verodostojne listine (ne opravi se kontradiktorna obravnava - v primeru pravočasnega in dopustnega ugovora je treba razpisati narok)

Izjema od načela kontradiktornosti
:
vrnitev v prejšnje stanje, če so dejstva, na katera se predlog opira, splošno znana;


Načelo ustnosti
– sodišče lahko vzame za podlago odločbe le gradivo, ki ga stranke predložijo sodišču ustno na glavni obravnavi
Načelo pisnosti
– sodišče lahko vzame za podlago odločbe le gradivo, ki ga stranke predložijo pisno.
ZPP kombinira načeli:
Stranke opravljajo posamezna pravdna dejanja izven naroka pisno in na naroku ustno. Tožbo, odgovor na tožbo, pravna sredstva in druge izjave, predloge in sporočila, ki se dajejo zunaj obravnave, je treba vlagati pisno. Na glavni obravnavi se procesna dejanja opravljajo ustno. Pritožbeni postopek in postopek izrednih pravnih sredstev sta pisna, razen če odloča pritožbeno sodišče na pritožbeni obravnavi.

Sodno odločbo izdajo sodniki, ki so sodelovali na glavni obravnavi, na kateri sta stranki postavljali svoje trditve in na kateri je sodišče izvajalo dokaze (sodnik lahko prosto presoja vrednost dokazov le, če sam neposredno sodeluje pri izvajanju).
Načelo neposrednosti je uveljavljeno na I. stopnji pri sprejemanju navedb strank in izvajanju dokazov.

Sodišče II. stopnje načeloma odloča o pritožbi brez obravnave. Senatu, ki izda pritožbeno odločbo, poroča o navedbah strank in izvedbi dokazov sodnik poročevalec.
Sodišče II. stopnje ne sme spremeniti dejanskih ugotovitev sodišča I. stopnje.

V postopku izrednih pravnih sredstev načelo neposrednosti ni uveljavljeno (odločanje na sejah). Izjema je obnova postopka (narok).

Uveljavitev načela neposrednosti
:
Dokazi na glavni obravnavi se izvajajo pred senatom ali sodnikom posameznikom. V primeru preložitve naroka se novi narok izvede pred istim senatom, če je to mogoče. Sodbo izda predsednik in člani senata, ki so sodelovali na končnem naroku.

Izjeme od načela neposrednosti
:
- Oprava naroka za glavno obravnavo kljub odsotnosti stranke
- Če se narok opravlja pred spremenjenim senatom, se na izjavo strank ta lahko odloči, da se zaslišanja prič in izvedencev ter ogled ne opravijo znova, temveč se preberejo le zapisniki.

Pravni interes kot procesna predpostavka: sodni organi nudijo pravno varstvo samo, če pravne koristi, ki jo stranka pričakuje, ni možno doseči na drug način.
Pravnega interesa ni treba dokazati - priznati se stranki, ki zatrjuje, da je njena pravica kršena ali ogrožena.
Pri dajatveni in oblikovalni tožbi se pravni interes predpostavlja (je pa prav tako predpostavka)

Pravni interes kot posebna procesna predpostavka:
- ugotovitvena tožba
- stranska intervencija (stranki se lahko v postopku pridruži, kdor ima pravno korist od tega, da stranka zmaga.


Civilni pravdni postopek mora opraviti sodišče brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški.
Hitrost pravnega varstva: stranke pridejo do hitrega varstva svojih pravic. Cena pravnega varstva mora biti v sorazmerju z vrednostjo zaščitnega interesa.
Načelo ekonomičnosti postopka je v nasprotju z načelom materialne resnice.

Uveljavljanje načela: odpoved glavni obravnavi, postopek v sporih majhne vrednosti, postopek za izdajo plačilnega naloga, perpetuatio fori, eventualna maksima, ...


Sodne obravnave so javne, izjeme določa zakon.
Načelo splošne javnosti:
vsaka polnoletna oseba je lahko navzoča na naroku za glavno obravnavo; vsakdo lahko poroča o dogajanju na sodni obravnavi in jo komentira.
Načelo javnosti za stranke:
stranke lahko sodelujejo na glavni obravnavi tudi, kadar je splošna javnost izključena. Stranke lahko pregledujejo in prepisujejo spise pravde.

Izključitev javnosti
:
- po samem zakonu (v zakonskih in očetovskih sporih, nekaterih nepravdnih postopkih)
- po sklepu sodišča, če to zahtevajo (a) uradna, poslovna ali osebna skrivnost, (b) koristi javnega reda, (c) razlogi morale.
Sodišče lahko izključi javnost tudi, če z ukrepi za vzdrževanje reda ne more zagotoviti neoviranega poteka obravnave.

Sodišče opozori stranko, ki iz nevednosti ne uporablja svojih zakonitih pravic, na to, katera pravdna dejanja lahko opravlja. Gre za izpeljavo načela enakega varstva pravic.

Materialno procesno vodstvo
: sodnik postavlja vprašanja in skrbi na drug primeren način, da se med obravnavo navedejo vsa odločilna dejstva, dopolnijo nepopolne navedbe strank o odločilnih dejstvih ter dajo vsa potrebna pojasnila za ugotovitev dejanskega stanja.

Sodišče mora delovati nepristransko!

Načelo prirejenosti postopkov
Civilna in druga sodišča ter ostali državni organi, kadar odločajo o pravicah in pravnih razmerjih, so med seboj v položaju prirejenosti. Vsak organ odloča v mejah svojih pristojnosti.

-
reševanje predhodnih vprašanj
Če predhodno vprašanje ni rešeno na matičnem področju, ga lahko sodišče reši samo, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno. Takšna odločitev velja le v konkretni zadevi. Lahko pa sklene, da ne bo reševalo predhodnega vprašanja, prekine postopek in počaka, da matični organ odloči o pravici.
-
vezanosti na pravnomočne odločbe drugih organov
Če je matični organ o predhodnem vprašanju že odločil, je civilno sodišče na tako odločitev vezano.
Pri obravnavanju identičnega dejanskega stanja je civilno sodišče vezano le na obsodilno kazensko sodbo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti.

Stranka lahko izkoristi vse svoje procesne pravice zaradi varstva svojih interesov, nihče pa ne more izkoristiti svojih pravic samo zato, da bi drugemu škodoval.
(1) Načelo resnicoljubnosti in popolnosti
Od stranke se zahteva navajanje subjektivne resnice. Stranka ne sme navajati dejstev, za katera ve, da niso resnična, vendar lahko navaja dejstva, za katera je v dvomu.
(2) Prepoved zlorabe pravic
Stranka mora pošteno uveljavljati pravice. Ne sme uveljavljati pravic le zato, da bi škodovala nasprotniku. Sodišče mora preprečiti zlorabo pravic.

Sankcija za zlorabo
:
- denarna kazen za stranke, interveniente, zakonite zastopnike in pooblaščence, če zlorabljajo procesne pravice (do 1.300 EUR)
- sodišče ne upošteva tistih dejanj stranke, ki predstavljajo zlorabo njenih pravic

Izjeme od razpravnega načela
(tudi dejstva, ki jih ni zatrjevala nobena stranka):
- splošno znana dejstva,
- domnevna dejstva – treba je zatrjevati samo t.i. domnevno bazo, ne pa tudi samega dejstva, ki se na podlagi zakonske presumpcije domneva (npr. predpostavljena slaba vera sopogodbenika, ki je dobil plačano terjatev 3 mesece pred uvedbo stečajnega postopka po ZFPPIPP)

Omilitev razpravnega načela:
materialno procesno vodstvo

Omejitev razpravnega načela:
7. člen ZPP: sodišče lahko ugotovi dejstva, ki jih stranke niso navajale, in izvaja dokaze, ki jih stranke niso predlagale, če izhaja iz obravnave in dokazovanja, da imajo stranke namen razpolagati z zahtevki, s katerimi ne morejo razpolagati

Pravil znanosti in strok, izkustvenih pravil, pravil logičnega mišljenja in pravnih pravil strankam ni treba dokazovati, ker jih sodišče upošteva po uradni dolžnosti. Sodišče mora po uradni dolžnosti poznati domače in tuje pravo (pravilo iura novit curia).
Vprašanje: kdo zbira procesno gradivo (= vse, kar pomeni podlago sodne odločbe - trditve o dejstvih, dokazi, pravila znanosti, strok, izkustvena pravila in pravila logičnega mišljenja, pravna pravila.
Razpravno načelo
– sodišče ne sme upoštevati dejstva, ki ga nobena stranka ni navajala in izvesti dokaza, ki ga nobena stranka ni predlagala. Procesno gradivo zbirajo stranke.

Preiskovalno (inkvizicijsko) načelo
– sodišče samo zbira procesno gradivo in ga uporabi za podlago svoje odločbe.
V zakonskih in očetovskih sporih sodišče zaradi varstva otrok in drugih oseb, ki niso sposobne skrbeti za svoje pravice in interese, ugotavlja tudi dejstva, ki jih stranke niso navajale, ter izvaja dokaze, potrebne za odločitev.

Sodišče mora po uradni dolžnosti ugotavljati dejstva, pomembna za določitev slovenske jurisdikcije, sodne pristojnosti, stvarne pristojnosti in krajevne pristojnosti.


Full transcript