Loading presentation...

Present Remotely

Send the link below via email or IM

Copy

Present to your audience

Start remote presentation

  • Invited audience members will follow you as you navigate and present
  • People invited to a presentation do not need a Prezi account
  • This link expires 10 minutes after you close the presentation
  • A maximum of 30 users can follow your presentation
  • Learn more about this feature in our knowledge base article

Do you really want to delete this prezi?

Neither you, nor the coeditors you shared it with will be able to recover it again.

DeleteCancel

KRONANJE V ZAGREBU

No description
by

kara thomas

on 19 May 2015

Comments (0)

Please log in to add your comment.

Report abuse

Transcript of KRONANJE V ZAGREBU

ANTON AŠKERC V MLAJŠIH LETIH (PRED OPUSTITVIJO DUHOVNIŠTVA)
-ROJSTVO: 1856 v Globokem pri Rimskih Toplicah
-SMRT: 1912 v Ljubljani
-POKLICI: pesnik, duhovnik (vendar se v tem poklicu ni dobro počutil), ljubljanski mestni
arhivar
-deloval je v obdobju realizma, najbolj tipičen slovenski pesnik tega časa
- po Prešernu je bil Aškerc največji mojster balad in romanc
-potovanja so mu bila spodbuda za pesniška dela
-veliko kritikov je kritiziralo njegova dela, čes da se vsebinsko ne sklajajo s krščanstvom, vendar se jim je Aškerc uprl
-najbolj znan je po pisanju epskih/pripovednih pesmi
-ZANIMIVOST: po njemu je poimenovana gimnazija v ljubljani: gimnazija Antona Aškerca




ANTON AŠKERC
Matija Gubec- je bil vodja kmečkih uporov na slovenskem in hrvaškem, boril se je za svobodo in pravice kmetov (tudi on je bil kmet) saj so bili izkoriščani.
EPSKA PESEM
OBNOVA
ANTON AŠKERC
KRONANJE V ZAGREBU
ANTON AŠKERC PO
ZAMENJAVI DELA
(LJUBLJANSKI MESTNI
ARHAIST)
Matija Gubec- vodja kmečkega upora l.
1573 se je skupaj s svojo 10 000 glavo vojsko podal v boj, ki so ga izgubili. Vojake so pobili, njega pa zajeli in odpeljali v Zagreb, kjer so ga mučili in usmrtili.
Mučenje je bilo podobno kronanju, vendar je bilo zanj to "kronanje" smrtonosno, saj so mu na glavo položili žarečo krono, v roko pa žarečo žezlo (vladarsko palico).
Ljudstvo pa ga je zaradi njegovega poguma častilo kot kralja.

-epska/pripovedna
-pripoveduje o kronanju Matije Gubca
-2 vrstične kitice
-veliko kitic se konca z ločiloma ... in !
-nima značilnosti balad in romanc
-pripovedovanje je obširnejše

PESNIŠKA SREDSTVA
-anadiploza, npr.
"Zvonovi zagrebški
pojo
,
pojo
, da še nikdar ko."

-asonanca, npr.
"R
o
p
o
če b
o
ben g
o
r in d
o
l
p
o
ulicah, k
o
še nik
o
l:"

-ljudsko število, npr.
možje trije

-okrasni pridevek, npr.
zvonovi
zagrebški
,
slovensko
vas, cerkev
Markova
,
železen
prestol,
slaven
kralj...

-inverzija/zamenjan vrstni red besed, npr. "široko ori (širi) se naš glas", "pred stolom Gubec, kmet stoji", "s kraljevoj venčan zdaj častjo"...

-nasprotje, npr.
"Ponosno Gubec jim stoji,
molče on govori
z očmi!"





-inverzija/zamenjan vrstni red besed, npr. "široko ori (širi) se naš glas", "pred stolom Gubec, kmet stoji", "s kraljevoj venčan zdaj častjo"...

-pretiravanje, npr.
"z njo duh moj vas spremljaj v bran",
"z mrtvaškim glasom govori"...

-podobnoglasje/onomatopoija, npr.
"Zvonovi zagrebški pojo,
pojo, da še nikdar tako."
(oponašanje zvonov)

-geminacija, npr.
"le vkup, le vkup..."

-arhaizmi/starinske besede, npr.
dičiti (lepšati, krasiti), vzkresniti (vstati, pojaviti se znova), seljak (kmet, vaščan),
voj (poveljnik, vodja), žolt (rumen, rumenkast)


POTREBNO VEDETI!!!
Pesem je
epska/pripovedna
, saj pripoveduje o kronanju Matije Gubca.
Sestavljena je iz
dvovrstičnih verzov
.
Pesnik ponekod poskuša s posebnimi glasovi oponašati, posnemati naravne glasove ali druge zvoke iz okolja, da bi dosegel živo slušno predstavo.
Tako ponavljanje glasov/glasovnih skupin imenujemo
PODOBNOGLASJE ALI ONOMATOPOIJA
(npr. 1. ali 6.kitica)


DRŽI ALI NEDRŽI
1. V bitki pri Stubici so vodjo slovensko-hrvaškega upora ... ujeli,
ga mučili in usmrtili.

2. Matijo Gubca so mučili tako da so ga dali na giljotino.

3. Matijo je imelo ljudstvo rado.

4. Ko pristopijo h Gubcu trije možje mu izpovedujejo svoje sožalje.

5. Matija Gubec je bil vesel ko so ga okronali za kralja.

6. Pred smrtjo si Matija gubec zaželi da bi na ta dan vsi za vedno pozabili.
OZNAKA KNJIŽEVNIH OSEB
Gospoda iz Zagreba-niso marali gospoda Gubca, ker je sprožil kmečki upor na slovenskem in hrvaškem.
ODNOS MED MATIJO GUBCEM IN GOSPODO IZ ZAGREBA
Gospoda iz Zagreba ni marala g. Matije, ker bi z kmečkim uporom lahko izgubili zastonj delovno silo. Vendar,ko so vedeli, da bo umrl so spoštovali njegov pogum.
OPIS PROSTORA
Dogajalni prostor je glavni trg v Zagrebu, kjer je g. Matija sedel na kraljevi stol na sredini trga.
UMESTITEV V ČAS
OBDOBJE
Pesnitev sodi v obdobje realizma.
Saj je avtor napisal besedilo tako kot se je zgodilo brez olepšav.
NAJINO MNENJE
Pesnitev oz. zgodovinski dogodek se je zgodil leta 1573.
Full transcript