Loading presentation...

Present Remotely

Send the link below via email or IM

Copy

Present to your audience

Start remote presentation

  • Invited audience members will follow you as you navigate and present
  • People invited to a presentation do not need a Prezi account
  • This link expires 10 minutes after you close the presentation
  • A maximum of 30 users can follow your presentation
  • Learn more about this feature in our knowledge base article

Do you really want to delete this prezi?

Neither you, nor the coeditors you shared it with will be able to recover it again.

DeleteCancel

Čustvena inteligenca

No description
by

Uroš Kraljič

on 6 January 2017

Comments (0)

Please log in to add your comment.

Report abuse

Transcript of Čustvena inteligenca

OPREDELITEV
0,80 €
Petek, 6. januar, 2017
Vol XII, No. 1
AVTORJA
IZČRPANOST UČITELJEV V ZVEZI Z NJIHOVO ČUSTVENO INTELIGENCO IN OSEBNOSTNIMI LASTNOSTMI
Čustvena inteligentnost
Uroš Kraljič, 04041932
SEMINAR - ČLOVEŠKI VIRI V JAVNI UPRAVI
Marko Bijuklić, 04037305
LJUBLJANA, 2016/2017
Slika 1: Čustvena inteligentnost
Čustvena inteligenca je zmožnost razumevanja čustev za izboljšanje lastnega delovanja in razmišljanja. Vključuje sposobnost natančnega dojemanja emocij, da bi dosegli in generirali emocije tako, da bi nam pomagale regulirati nas same, da bi se osebno in čustveno razvijali«
(Mayer, Salovey & Caruso, 2004, str. 197).
Čustvena inteligentnost je sposobnost prepoznavanja lastnih čustev in čustev drugih, sposobnost osebnega motiviranja in obvladovanja čustev v nas samih in v odnosu z drugimi« (Goleman, 2001, str. 338).
Slika 2: Inteligenčni količnik + Emocionalna (čustvena) inteligenca = USPEH
Slika 1: Ravnotežje misli in srca
Članek 1
UČITELJEVO ZADOVOLJSTVO Z ŽIVLJENJEM, SLUŽBO IN NJIHOVA ČUSTVENA INTELIGENCA
Članek govori o povezavi med čustveno inteligenco ter zadovoljstvom nad lastnim življenjem na eni strani in o povezavi med delovno mentaliteto in splošnim delovnim zadovoljstvom Romunskih učiteljev na drugi strani. Študija je proučevala kako je čustvena inteligenca povezana s pozitivnim odnosom do dela in splošnim zadovoljstvom pri delu učiteljev.

Rezultati so pokazali nekatere razlike med delovno mentaliteto učiteljev, ter zadovoljstvom nad življenjem v povezavi s stopnjo čustvene inteligence. Raziskava pokaže, da učitelji z visoko stopnjo čustvene inteligence in pozitivnim odnosom do življenja, prikažejo tudi pozitiven odnos napram delu in zadovoljstvo pri omenjenem.

Avtorji poudarjajo, da se učitelji morajo izobraževati in razvijati tako osebno kot tudi profesionalno z različnimi treningi čustvene inteligence, da bi tako postali zavezniki skupnosti in bi s tem doprinesli k odličnemu razvoju otrok ter vrnili zaupanje v sistem izobraževanja v Romuniji, kjer imajo pomembno vlogo prav učitelji.

Članek 2
Članek govori o izgorelosti kot sindromu, ki se pojavlja pri preobremenjenem delu. Slednji je pogosta grožnja v Romunskem izobraževalnem sistemu med učitelji. Študija ugotavlja obstoj sindroma izgorelosti ter išče povezavo med izgorevanjem in ostalimi dejavniki kot je čustvena inteligenca ter osebnostne lastnosti. 

Raziskava pravi, da čustvena inteligenca učiteljev pokaže bistveno razliko med tistimi, ki izgorevajo in tistimi, ki delo opravijo uspešno in učinkovito. Tisti, ki so bolj čustveno inteligentni so manj izpostavljeni izgorevanju na delovnem mestu. Pozitivno vpliva tudi zadovoljstvo nad življenjem ter pozitivne osebnostne lastnosti.

Avtorji predlagajo razvoj in treninge učiteljev na področju čustvene inteligence za doseganje boljših rezultatov pri delu, ki bi bili distancirani od izgorelosti.

Članek 3
ČUSTVENA INTELIGENCA IN DELOVNA USPEŠNOST: ŠTUDIJA MED MALEZIJSKIMI UČITELJI

Članek govori o izobraževalnih sistemih, ki doživljajo spremembe in reforme, katere vplivajo na delovanje učiteljev pri delu. Študija analizira
povezavo med čustveno inteligenco, ki temelji na štirih dimenzijah (samoupravljanje, samozavedanje, motivacija, socialne sposobnosti - empatija) in delom učiteljev v mestu Kedah v Maleziji. Raziskava se oklepa mnenja, da učitelji, ki so čustveno bolj inteligentni, ugodno vplivajo na delovanje pri delu, kot pri interakciji in vplivanju na druge učitelje, da bi s tem dosegali iste rezultate (motivacija, sodelovanje, delovni odnosi…).

Raziskava je pokazala pomembnost čustvene inteligence, saj je le-ta izrednega pomena pri opravljanju učiteljskega dela.

Avtorji so mnenja, da bi morala biti čustvena inteligenca med učitelje vpeljana tudi skozi izobraževanja ter razne treninge čustvene inteligence.


Slika 4: Govorica telesa
POVEZAVA MED OBRAVNAVANIMI ČLANKI IN UGOTOVITVE
Slika 4: Čustveno stanje
Pri vseh člankih je raziskava pokazala, da je visoka stopnja čustvene inteligence učiteljev najpomembnejši dejavnik pri samem delovanju učiteljev in pozitivno vpliva na:

- zadovoljstvo pri delu,
- pozitiven odnos pri delu,
- izostanek izgorevanja pri delu,
- delovanje pri opravljanju dela ter pozitiven vpliv na okolico (na zaposlene, kot tudi na učencev --> prenos sposobnosti na druge).

Pojem čustvene inteligence najpomembnejši pojem, ki ga mora vsak posameznik obvladovati in se ga naučiti.
Čustvena inteligenca je pojem, ki zahteva veliko treninga in veliko poglabljanja vase, da bi lahko bili zmožni učinkovitega opravljanja tistega kar počnemo.
Ko je govora o delu, je pomembno, da znamo obvladovati stres, da smo motivirani, da imamo pozitiven odnos do dela, da smo optimistični in še bi lahko naštevali. Vse to so dejavniki visoke stopnje čustvene inteligence.

Predlog avtorjev v vseh obravnavanih raziskavah je vpeljava treningov čustvene inteligence na delovna mesta učiteljev.

Najin predlog pa je vpeljava treningov tudi na ostala delovna mesta, kjer je čustvena inteligenca najpomembnejši faktor vsakega posameznika pri opravljanju svojega dela.

• Ignat, A. A., Clipa, O., (2012). Teachers` satisfaction with life, job satisfaction and their emotional intelligence. Procedia – Social and Behavioral Sciences št. 33, str. 498 – 502

• Colomeischi, A. A., (2015). Teachers` Burnout in Relation with Their Emotional Intelligence and Personality Traits. Procedia – Social and Behavioral Sciences št. 180, str. 1067 – 1073

• Mohamad, M., Jais, J., (2016). Emotional Intelligence and Job Performance: A Study Among Malaysian Teachers. Procedia – Economics and Finance št. 35, str. 674 – 682

• Kranjc, M., (2012). Vpliv čustvene inteligentnosti na delovno uspešnost. Revija za univerzalno odličnost 2, str. 60-72. Pridobljeno 5. 1. 2017 iz: http://www.fos.unm.si/media/pdf/RUO_2012_09_Krajnc_Marjana.pdf

Poročevalca Uroš Kraljič & Marko Bijuklić
LITERATURA:
VIRI:
HVALA ZA VAŠO POZORNOST!
Full transcript