Loading presentation...

Present Remotely

Send the link below via email or IM

Copy

Present to your audience

Start remote presentation

  • Invited audience members will follow you as you navigate and present
  • People invited to a presentation do not need a Prezi account
  • This link expires 10 minutes after you close the presentation
  • A maximum of 30 users can follow your presentation
  • Learn more about this feature in our knowledge base article

Do you really want to delete this prezi?

Neither you, nor the coeditors you shared it with will be able to recover it again.

DeleteCancel

Make your likes visible on Facebook?

Connect your Facebook account to Prezi and let your likes appear on your timeline.
You can change this under Settings & Account at any time.

No, thanks

Ivo Andrić: Most na Drini (Na Drini ćuprija)

No description
by

Sara Žervanov

on 10 December 2015

Comments (0)

Please log in to add your comment.

Report abuse

Transcript of Ivo Andrić: Most na Drini (Na Drini ćuprija)

Po prvi vojni je diplomiral na graški univerzi in potem kot diplomat služboval po Evropi od Vatikana do Berlina, kjer je bil prav ob podpisu kapitulacije Kraljevine Jugoslavije. Na lastno željo se je vrnil v okupirani Beograd in tam pisal do konca vojne. V času vojne ni deloval v javnosti niti ni objavljal.
Poleg dela "Most na Drni" je gotovo najbolj znan Andrićev roman "Travniška kronika", zaslovel pa je tudi po daljših novelističnih besedilih: "Gospodična", "Prekleto dvorišče", "Bife 'Titanik'", "Potovanje Alije Djerzeleza" in drugih.

Leta 1961 se je vpisal med Nobelove nagrajence.
Umrl je 13. marca leta 1975 v Beogradu.
OSEBE
Značilnosti romana
Roman "Most na Drini" kronološko sledi dogajanjem okoli velikega mosta čez Drino v Višegradu. Med začetkom in koncem romana, med gradnjo in zrušenjem mosta, se pne štiri stoletja dolg pripovedni lok, v katerem Andrić niza usode višegrajskih prebivalcev. Delo nima povezane zgodbe niti glavne osebe. Pravi junak je most, ki kot nema priča spremlja navidezno prepletanje zgodb in usod, v resnici pa predstavlja zgolj antagonizem različnih kultur, ver in tradicij, ter dveh civilizacij: vzhodne in zahodne.
Ivo Andrić: Most na Drini
(Na Drini ćuprija)

Rodil se je leta 1892 v Dolcu pri Travniku, a sta ga po očetovi smrti, ko je bil star 9 let, posvojila očetova sestra Ana in njen mož v Višegradu. Mestece ob Drini je tako postalo okolje njegovega otroštva in zgodnje mladosti. Študij ga je prek Zagreba pripeljal na Dunaj in v Krakov, domnevne povezave s srbskimi nacionalisti v Mladi Bosni pa ob izbruhu prve svetovne vojne za nekaj časa tudi v ječo.
Ivo Andrić
kapitulacija kapitulácija -e ž (á) dokončno prenehanje bojevanja na podlagi sporazuma z nasprotnikom, vdaja: po kapitulaciji Italije so odšli v partizane; kapitulacija nemške vojske; pogoji kapitulacije / opraviti kapitulacijo / brezpogojna kapitulacija pri kateri za stran, ki kapitulira, ni olajševalnih določb; delna kapitulacija dela oboroženih sil / podpisati kapitulacijo dokument o tem // ekspr. prenehanje prizadevanj za kaj zaradi prepričanja, da je uspeh nemogoč, nesmiseln: kapitulacija pred napori; kompromisi in kapitulacije ◊ jur. kapitulacija nekdaj meddržavna pogodba, s katero država zagotovi konzulom pravosodno oblast nad svojimi državljani na ozemlju druge države


Most pa je bil priča tudi turški sili in strahovladi, skriti upornosti podložnikov, zatonu turškega gospodarja in pričakal je nove gospodarje Avstrijce. Vera in imetje sta prešla pod varstvo tujega cesarja. Ta dogodek je povzročil preplah v bogatem turškem sloju, katerega predstavnik je Alihodža Mutevelić, skrajno nezaupljiv do Avstrijcev in napredka. Avstrijci so v mesto prinesli številne spremembe in novosti. Mesto je postajalo vse bolj živo, urejeno in bogato, dobilo je tudi železnico, ki je povzročila, da je promet čez most oslabel. Z bližanjem 20. stoletja so se Višegradu približevali novi, drugačni časi. To je bilo obdobje zatišja pred nevihto. Ljudje so slutili veliko nesrečo in bili nezaupljivi drug do drugega. Nekaj let pred 1. svetovno vojno se je v Bosni pojavilo mladinsko gibanje Mlada Bosna. V poletnih počitnicah so študentje prihajali iz velemest domov v trg , kjer so na mostu razpravljali o nacionalnih in socialnih problemih države. Leto 1914 je zadnje leto kronike. S sarajevskim atentatom se je tudi življenje ob mostu spremenilo. Začela se je vojna in trg je bil navidez kot izumrl, sicer pa poln vojske, nasilja in pokanja granat. Ljudi srbske narodnosti so preganjali, osumljene obešali, za njimi pa so ostajale mlade vdove in polno lačnih ust. To je bil čas družinskih tragedij. Le most je kljuboval vojni. Ko pa je stari Alihodža nekega dne prišel v svojo zapuščeno trgovinico ob mostu, se je zgodilo nekaj nenavadnega. Most se je ob strahovitem poku porušil, Alihodži pa je od skrajne obupanosti počilo srce.
OBNOVA ROMANA
ABID AGA
je malo debelejši človek, rdečega obraza z zelenimi
očmi, s kratko rjavkasto brado in z brki, ki so zaviti na madžarski način.
Po osebnosti je brezobziren, nemilosten in zelo strog človek. Je tudi zelo pohlepen. Njegova usoda pokaže, da vsako zlo uničuje samo sebe in da mora biti kaznovano.
RADISAV
je nizek človek mrkega obraza z nemirnimi očmi. On je prišel na idejo da se upre proti turški tiraniji na gradbišču.
Dogajanje se začenja pred štirimi stoletji, v takratni Bosni, ki je tedaj spadala pod turško oblastjo. Po številnih vaseh so turški janičarji ugrabljali krščanske dečke in jih nasilno poturčili. Med temi je bil tudi deček iz vasice Sokolovići, Mehmed paša Sokolović, ki se je kasneje povzpel celo do mesta turškega generala in velikega vezirja turškega cesarstva. Na stara leta se je želel pokloniti svojemu rojstnemu kraju z izgradnjo velikega kamnitega mostu. Delavci (okoliški prebivalci) so pri tem trpeli fizično in psihično, tako zaradi zahtevnega in zapletenega dela kot tudi krutega in nasilnega nadzornika gradnje. Temu se je uprl srbski kmet Radisav, ki je čez noč rušil to kar je bilo čez dan zgrajeno. Ko so odkrili njegove zločine, so ga živega nabili na kol na mostu, kjer je pred vsemi izkrvavel do smrti. Tako je most zaradi svoje težavne gradnje in legend, ki so nastajale, sam prešel v legendo. V svoji štiristoletni zgodovini je bil priča številnim dogodkom, hudim poplavam ter takšnim in drugačnim napadom na most in njegova vrata.
Ko se je v Srbiji začela prva srbska vstaja, je bilo v Višegradu prisotno vse več in več vojske, da bi varovala most. Zaradi pripravne lege so lahko nadzirali celotno območje. V vas je takrat prišel neki starček, popotnik, ki se je vojski zazdel sumljiv. Skupaj z mladeničem, ki je v gozdu pel neko prirejeno turško pesem, v katero je vpletel voditelja upora Karadjordja, so jima odsekali glavi in ju nataknili na kola pred mostom, kot svarilo ostalim. Ljudje so se počasi začeli mosta izogibati, vse do konca vstaje, ko je vojska odšla in se je življenje vrnilo na stare tire. Most pa je bil tudi pomemben del nenavadne usode številnih ljudi, med drugim tudi Fate Avdagove ter Milana Glasinčanina. Fata je bila ponosna muslimanka neverjetne lepote in pameti. Imela je številne snubce, vendar je odvrnila prav vse, zato ji ga je njen oče izbral sam. Fata ni hotela sprejeti take usode, saj moškega ni ljubila. Po obredu v cerkvi je pobegnila ter z mostu skočila v reko. Milan Glasinčanin pa je bil znan kot strasten kvartopirec. Neke noči je na mostu igral s skrivnostnim tujce in je izgubil vse svoje imetje, zastavil je celo svojo dušo. Ko je izgubil še to, je njegov nasprotnik kot demon izginil. Ta dogodek ga je za vedno odvrnil od kvartopirstva.
FATA AVDAGINA
je bila hčerka edinka Avdage Osmanagića, uglednega trgovca, ki je imel še pet poročenih sinov. Fata je bila izjemno lepa in pametna, o njej so se pesmi pele. Umrla je tragično, skočila je v reko Drino, ker je bila prisiljena v poroko.
LOTIKA
je ena izmed najbolj razvitih likov v romanu. Židovska družina Zahler, ki je prišla skupaj z Avstrijci je postavila hotel ob mostu na bregu in ljudje ga imenujejo Lotikin hotel. Ime je dobil po gospodarjevi svakinji, ki je bila izredno lepa in sposobna. Vedno poln hotel začne izgubljati goste nekaj let pred vojno in takrat se začne tudi mladinsko gibanje Mlada Bosna, v katerem je bil pristoten tudi sam pisatelj. Lotika je imela črne lase in svetle oči. Znala je govorit sladko, duhovito, ostro, umirjeno; vse v odvisnosti
od situacije in sogovornika. Andrić je o njej napisal, da je bila neutrudna,
sposobna, žena hladnih čustev, hitre pameti in moškega srca. Prva
bombardiranja so se začela, kar je bil znak da se začenja
Prva svetovna vojna. Lotika je pustila hotel in pobegnila z družino
na levo stran reke, kjer je čakala, da nekako uspe
priti do Sarajeva. Med tem čakanjem doživlja
živčni zlom in zgublja bitko
z življenjem.
ALIHODŽA
je nasprotnik vsemu kar je novo, torej vsem spremembam ki motijo in uničujejo neko navado. On je eden redkih muslimanov, ki ni sprejel nič novega kar so tujci prinesli, niti obleke, niti mišljenja, niti govora, niti načina trgovanja in poslovanja. Roman se konča s smrtjo Alihodže in rušenjem mosta. Granata je zadela most in zrušila en steber ter zrušila Alihodžino življenje, ki je bilo identično s trajanjem mosta, ker vse kar se je dogajalo v njegovem življenju in vse kar je on bil v življenju je bilo vezano na most. Pred njegovo smrtjo, mu je prišla ena misel, zelo optimistična... Če se tukaj ruši, se nekje gradi.
VIRI
http://www.lektire.me/prepricano/ivo-andric-na-drini-cuprija_23
Ivo Andrić: Most na Drini
Andrić o medčloveških konfliktih razglablja s preudarnostjo in vdrino, na vse gleda v luči objektivnosti in razuma. Čuti silno nežnost do človeka, vendar se ne izmika strahotam in nasilju, ki so zanj najočitnejši dokaz za resnično navzočnost zla na svetu.
Full transcript