Loading presentation...

Present Remotely

Send the link below via email or IM

Copy

Present to your audience

Start remote presentation

  • Invited audience members will follow you as you navigate and present
  • People invited to a presentation do not need a Prezi account
  • This link expires 10 minutes after you close the presentation
  • A maximum of 30 users can follow your presentation
  • Learn more about this feature in our knowledge base article

Do you really want to delete this prezi?

Neither you, nor the coeditors you shared it with will be able to recover it again.

DeleteCancel

Make your likes visible on Facebook?

Connect your Facebook account to Prezi and let your likes appear on your timeline.
You can change this under Settings & Account at any time.

No, thanks

MONTESSORI PEDAGOGIKA

No description
by

Manca Kupljenik

on 3 March 2014

Comments (0)

Please log in to add your comment.

Report abuse

Transcript of MONTESSORI PEDAGOGIKA

Leta 2011 Hiša otrok ABC za Bežigradom v Ljubljani.
Program Montessori imata tudi vrtca Mali princ v Domžalah in Hiša otrok srečnih rok na Viču v Ljubljani.
Leta 2013: Hiša otrok Montessori Maribor ter Hiša otrok Frančiška Sedeja montessori vrtec v Novi Gorici.
Tudi v javnih vrtcih uveljavljajo elemente Montessori pedagogike samo v določenih skupinah, katere imajo vzgojiteljice izobrazbo montessori in so igralnice opremljene po principih montessori: Horjul, Ravne na Koroškem in Kamnik.

MONTESSORI PEDAGOGIKA
•Razvojne pripomočke, ki jih imenujemo »materiali«, je oblikovala in se še danes oblikujejo tako, da pomagajo razumskemu razvoju, razvoju zbranosti, koordinacije, samostojnosti, socializacije, in občutka za red. Okolje otroku omogoča, da razvija občutek za druge na naraven in neprisiljen način.
Igralnica je razdeljena na osnovna področja: jezik, vsakdanje življenje, umetnost, pri mlajših še motorika, pri starejših od streh let pa matematika in znanost.
Pristop v skladu z metodo montessori pa je predvsem učenje za življenje. Otrok dela v ozračju spoštovanja, svobode in odgovornosti. Metoda v polnosti vključuje samomotivacijo, samodisciplino, samospoznavanje - izjemno sposobnost otrok, da sami razvijajo svoje lastne zmožnosti, samostojnost, sistematičen pristop do reševanja težav, pridobivanja znanja in veščin ter omogoča veselje do učenja.
• Otroci sami v sebi so nagnjeni k učenju. Vzgojiteljica pripravi okolje, usmerja dejavnost, spodbuja otroke, vendar pa je otrok tisti, ki se uči, ki je s pomočjo dejavnosti same motiviran, da vztraja v določeni dejavnosti.
• Vsako starostno obdobje otroka zahteva specifične stvari. Starostna obdboja je Maria Montessori razdelila na sledeč način:
0 -3
3-6
6-12
12-18.
KATEHEZA DOBREGA PASTIRJA
1.
Močan teološki temelj, ki je s svojim spoštovanjem Svetega pisma in liturgije neposredni izvir Božjega razodetja ter
2.
Trden pedagoški temelj-pedagogika montessori s spoštovanjem osebe in zmožnosti otroka.
PEDAGOGIKA MONTESSORI PO SVETU
Pedagogika Montessori je stara več kot 100 let.
Najbolj se je razširila po Evropi, ZDA, Indiji, Avstraliji in na Japonskem.
V svetu je okoli 22.000 Montessori ustanov.

MONTESSORI PEDAGOGIKAV SLOVENIJI
Šele leta 2002 pa se je pri nas odprl prvi Montessori vrtec.

V Sloveniji so vsi vrtci, ki izvajajo program Montessori v večini zasebni.

Maria Montessori
Marija Montessori se je rodila leta 1870.
Kot prva ženska v Italiji konča študij MEDICINE kasneje pa še doštudira FILOZOFIJO, PSIHOLOGIJO IN ANTROPOLOGIJO.
Med delom na psihiatrični kliniki, Maria zapisuje svoja opaženja ter izdeluje nove materjale, da bi pomagala tamkajnšnim otrokom.
Leta 1907 prevzame vodenja vrtca v San Lorenzu.
Maria ugtovi, da lahko v dobro pripravljenem prostoru, otroku razvije vse potenciale.
Otroci so tako postali zbrani, delovni, veseli, vljudni.
Začeli so pisati, brati, računati že v predšolskem obdobju, ker je bilo za tisti čas nedoumljivo.
O njenem delu se je hitro razvedelo po vsem svetu.
Veronika Kupljenik, 4.a
4.3.2014
Mentorica: prof. Vesna Lotrič

V Rim so prihajali obiskovalci iz celega sveta, da bi se s svojimi očmi prepričali o resničnosti novic in o teh izrednih otroci.
Montessorijeva je začela z ustanavljanjem vrtcev ter izobraževanj za vzgojiteljice po vsem svetu.
Umrla je 1952 na Nizozemskem.

IZREKI MARIE MONTESSORI
Otrok razume disciplino, ko razlikuje dobro in zlo, naloga vzgojitelja pa je poskrbeti, da otrok ne začne napačno povezovati z dobrim, aktivnosti pa s slabim.
Politika preprečuje nasprotja, vzgoja utrjuje mir.
»Nihče med nami ni že od nekdaj odrasel.
In prav otrok je bil tisti,
ki je zgradil našo osebnost.«
»Moje mesto je opazovanje.«
»Pomagaj mi, da naredim sam.«
Prva ustanova, ki je v celoti začela z delom po principu pedagogike Montessori je Angelin vrtec, ki deluje znotraj Uršulinskega zavoda v Ljubljani.
Druga vrtec Montessori je bil ustanovljen v Mariboru znotraj zavoda Anton Martin Slomšek. Imenuje se Hiša otrok.
Leta 2008 je začel delovati vrtec
z imenom Hiša Otrok Dravlje
Ter istega leta je začel delovati Rahelin vrtec v Medvodah.
Jeseni leta 2010 je zaela delovati tudi prva Zasebna šola montessori v Medvodah.
VIRI
Maria Montessori/prevedla Apolonija Klančar kobal. Srkajoči um. Ljubljana: Uršulinski zavod za vzgojo, izobraževanje in kulturo, 2008.
Maria Montessori/prevedla Apolonija Klančar kobal. Srkivnost otroštva. Ljubljana: Uršulinski zavod za vzgojo, izobraževanje in kulturo, 2009.
http://www.montessori-institut.si/hisaotrok.html
OSNOVE VZGOJNEGA PRISTOPA MONTESSORI
PRIPRAVLJENO OKOLJE
Iz okolja dobiva otrok potrebno hrano za svoj razvoj. Vsebovati mora to, kar otrok potrebuje, vse ovire za njegov razvoj pa moramo iz okolja odstraniti.
Otrokovo okolje mora z občutkom pripraviti odrasla oseba - ta mora biti udeleženec v okolju, kjer otrok živi in raste.
Značilnosti okolja lahko opišemo z naslednjimi osnovnimi komponentami:
1. Svoboda
2. Struktura in red
3. Realnost in narava
4. Lepota: in vzdušje
5. Didaktični materiali
6. Razvoj življenja v skupnosti
VLOGA VZGOJITELJA
Ker ima otrok možnost, da svobodno izbere material in ga uporablja, kolikor časa hoče, da sam popravlja napake, je sprememba vzgojiteljeve vloge korenita. Vzgojitelj ne posreduje znanja, ampak samo pripravlja okolje. Tako je postavljen na glavo tradicionalen koncept vzgoje, kjer je učitelj aktiven in prenaša vsebine.

Vzgojitelj v pedagogiki montessori
- skrbno opazuje otroka
- je zgled otrokom in hkrati vir znanja
- je demonstrator, podpira učne in vzgojne procese
- omogoča odnos med otrokom in razporeditvijo v okolju, interakcijo med otrokom in materialom,
- s svojo duševno, znanstveno in tehnično pripravljenostjo ima nalogo, da pomaga pri razvojnem projektu vsakega otroka in da spodbuja njegovo nagnjenost k neodvisnosti.

http://www.montessori-materials.si/index.php/zaznavanje
OSNOVNI CILJI MONTESSORI PREDAGOGIKE SO:

»Srečen in izpolnjen otrok, občutljiv do okolja in sočloveka, notranja samodisciplina, zbranosz ter samostojen glede na starostno obdobje.«
»Navdušenje nad učenjem.«
»Sistematičen pristop reševanje težav in pridobivanje »akademskih« spretnosti.«
»Mir v svetu.«

STALIŠČA MONTESSORI VZGOJE:

1. »Otroke moramo spoštovati kot drugačne od odraslih in kot posameznike,
ki se med seboj razlikujejo.
2. Otrok ima nenavadno občutljivost in duševne zmožnosti za
učenje iz okolice, ki so drugačne od odraslega tako po kakovosti,
kakor kapaciteti.
3. Prvih šest let je najbolj pomembnih za celostni razvoj osebe.
Nezavedno učenje se postopoma spreminja v zavedno.
4. Otrok ima globoko ljubezen in potrebo po smiselnem delu. Vendar
otroci ne delajo tako kot odrasli zato, da bi delo zaključili ali
zaradi dobička, marveč zaradi dejavnosti same. In ta dejavnost
je tista, s katero doseže zanj najbolj pomemben cilj: razvoj samega
sebe – svojih duhovnih, duševnih in telesnih zmožnosti.«

PRINCIPI FILOZOFIJE MONTESSORI:

 Gibanje z namenom.
 Pripravljeno okolje.
 Heterogene skupine.
 Skrb zase.
 Razvijanje čutov.
 Razvijanje matematičnega uma.
 Jezik.
 Koncentracija.
 Socialni razvoj.
 Biti vesel učenec/ka – notranja motivacija.

Naše upanje je, da bo otrok, ko bo zapuščal naš vrtec:

 Imel zaupanje vase.
 Samostojen.
 Odgovoren.
 Spoštljiv do drugih in do okolja.
 Se znal vljudno in ustrezno besedno izraziti.
 Znal sodelovati z drugimi.
 Z razvitim sočutjem do drugega.
 Imel bolj globalno vizijo pogleda na svet.
 Imel razvit verski čut.
 Pripravljen na izzive učenja v šoli.
 Opremljen s spretnostmi, veščinami in besednim zakladom, ki
mu bodo omogočale, da bo ohranjal vedoželjnost in ji uspešno
sledil.
 Imel državljanski čut.
 Z veseljem do življenja ter vseživljenjsko ustvarjalen.
Full transcript