Loading presentation...

Present Remotely

Send the link below via email or IM

Copy

Present to your audience

Start remote presentation

  • Invited audience members will follow you as you navigate and present
  • People invited to a presentation do not need a Prezi account
  • This link expires 10 minutes after you close the presentation
  • A maximum of 30 users can follow your presentation
  • Learn more about this feature in our knowledge base article

Do you really want to delete this prezi?

Neither you, nor the coeditors you shared it with will be able to recover it again.

DeleteCancel

Make your likes visible on Facebook?

Connect your Facebook account to Prezi and let your likes appear on your timeline.
You can change this under Settings & Account at any time.

No, thanks

Geografija - kaj je?

No description
by

Nina Modrijan

on 1 November 2013

Comments (0)

Please log in to add your comment.

Report abuse

Transcript of Geografija - kaj je?

photo credit Nasa / Goddard Space Flight Center / Reto Stöckli
Geografija - kaj je?
Geografija ali zemljepis
preučuje vse, kar se dogaja na Zemljinem površju - NARAVNE in DRUŽBENE POJAVE
ena najstarejših ved (Eratosten, 3. stol. pr. n. št.)
Zemljevid
Zemljino površje je ukrivljeno, zato ga je mogoče pravilno prikazati le na GLOBUSU
Reliefna izoblikovanost površja
- relief je prikazan s PLASTNICAMI (izohipsami) = črtami, ki povezujejo točke z isto NADMORSKO višino




- relief prikažemo tudi z BARVAMI oz. VIŠINSKO BARVNO LESTVICO (nižine z zeleno, hribovje z rumeno, gričevje s svetlo rjavo in gorovje s temno rjavo barvo)

- tretji način prikaza reliefa je SENČENJE (ne moremo določiti nadmorskih višin)
Kartografski znaki in besedni opis pokrajine
KARTOGRAFSKI ZNAKI (na različnih zemljevidih različni): ponazarjajo naravne in družbene sestavine Zemljinega površja: reke, naselja, ceste, železnice, vlečnice, zgradbe, planinske koče, gradove, vrhove, mejne prehode, državne meje ...
VRSTE ZEMLJEVIDOV
SPLOŠNI ZEMLJEVIDI

prikazujejo le najpomembnejše naravne sestavine Zemljinega površja (npr. relief, vodovje) in najbolj opazne človekove stvaritve v pokrajini - ceste, naselja
Naravni pojavi
relief, kamninska sestava, podnebje, rastlinstvo, živalstvo, prsti, vodovje
Družbeni pojavi
preučuje prebivalstvo, naselja, gospodarske dejavnosti, promet
GEOGRAFIJA
OBČA/SPLOŠNA
REGIONALNA
hkrati preučuje družbene in naravne pojave v neki pokrajini!

FIZIČNA ali NARAVNA
DRUŽBENA
predmet preučevanja geografije je Zemljino površje - tako narava kot družba
Globus je model Zemlje v obliki krogle; manjše dele Zemljinega površja na njem prikazujejo zemljevidi.
ZEMLJEVID ali KARTA je pomanjšana slika Zemljinega površja na ravni ploskvi!
Kako prikazati ukrivljeno Zemljino površje na ravni ploskvi? Le, če zemljevid nekoliko popačimo - globus razrežemo na trakove, ki spominjajo na razrezano pomarančo.
KARTOGRAFIJA
Zemljevide rišejo KARTOGRAFI - včasih so jih risali na podlagi merjenj na terenu, danes na osnovi ZRAČNIH in SATELITSKIH POSNETKOV.
Na zemljevidih prikazujejo relief, vodovje, ceste, naselja ...
Zemljevidi so lahko bolj ali manj podrobni.
Sestavine zemljevida: naslov, merilo, legenda, znaki, mreža, datum ...
MERILO ZEMLJEVIDA
ŠTEVILČNO
npr. 1:25.000
OPISNO
GRAFIČNO/TRAKOVNO
enota razdalje na zemljevidu - npr. 1 cm
število teh enot v naravi, npr. 25.000 cm v naravi, tj. 250 metrov
izraža, kolikokrat krajša je neka razdalja na zemljevidu od tiste v naravi
(! merilo 1:250 je večje od merila 1:25.000)
pove, kolikšno razdaljo v naravi označuje 1 cm na zemljevidu

npr. 1 cm na zemljevidu je 250 m v naravi na zemljevidu izmerimo 6 cm

račun: 6 x 250 = 1500 m (tj. 1,5 km)
z ravnilom, vrvico, šestilom ali robom papirja izmerimo razdaljo na zemljevidu, nato jo prenesemo na grafično merilo
če je pot vijugasta, jo razdelimo na več krajših čim ravnejših odsekov, razdalje nato seštejemo
najbolj natančni so tisti zemljevidi, ki imajo relief prikazan na vse tri načine skupaj
Absolutna in relativna višina
Vrhovi vzpetin (gora, hribov ...) in nekateri kraji imajo na zemljevidih označeno NADMORSKO VIŠINO.
Navpična razdalja med določeno točko v naravi in nivojem morske gladine (pod kopnim) se imenuje ABSOLUTNA VIŠINA.
Razlika med dvema absolutnima višinama se imenuje RELATIVNA VIŠINA ali VIŠINSKA RAZLIKA
n. v. Velikega vrha = 922 m, Malega vrha pa 830
r. v. je razlika!
za planince je podatek o relativni višini pomembnejši (v 1 h se običajno povzpnemo 300 metrov)
RELIEF: poleg zemljevida in globusa še en način prikaza pomanjšanega Zemljinega površja

1. pomen: navpična oblikovanost Zemljinega površja
2. pomen: MODEL, ki tako oblikovanost ponazarja

vzpetine na reliefu dejansko izstopajo iz osnovne ploskve

reliefi so izdelani iz MAVCA ali UMETNIH MAS

preprost relief lahko izdelamo iz peska ali gline (zemljevid, prosojna folija)

RELIEFNI ZEMLJEVID:
- na zemljevid položimo prosojen papir, nato s svinčnikom potegnemo nekaj najpomembnejših plastnic
- s točkami označimo vrhove in najpomembnejše nadmorske višine
- določimo višinsko barvno lestvico in zemljevid pobarvamo
- zapišemo naslov zemljevida, legendo, vetrovnico, merilo, datum izdelave zemljevida in ime avtorja
PANORAMSKA RISBA:
narišemo jo z neke razgledne točke; najprej narišemo le glavne obrise osnovnih sestavin pokrajine (vzpetine, reke, prometnice, polja ...), nato dodamo še druge sestavine

pri risanju si pomagamo s prosojnim papirjem
legenda z razlago znakov
BESEDNI OPIS POKRAJINE naredimo na podlagi reliefa in dogovorjenih kartografskih znakov. Opišemo reliefne oblike, lego rek, dolin, ravnin, gozdov, jezer ipd. Navedemo tudi značilnosti družbenih sestavin: opišemo lego in velikost ter obliko naselij, navedemo zgradbe (npr. bolnišnica, cerkev), opišemo prometnice - ceste, železnice, pešpoti ipd.
glede na VSEBINO
posebna skupina zemljevidov: npr. planinski zemljevidi, avtomobilske karte
TEMATSKI ZEMLJEVIDI

prikazujejo le določene naravne ali družbene pojavena Zemljinem površju, npr. razporeditev padavin, rastlinstvo, gostoto prebivalstva ...
ZEMLJEVIDI glede na MERILO
- zemljevidi z VELIKIM MERILOM (od 1:500 do 1:100.000) - podrobni zemljevidi (
načrti mest
in
topografski zemljevidi
)

- zemljevidi s SREDNJE VELIKIM MERILOM (od 1:200.000 do 1: 1.000.000) - namizni
šolski zemljevidi
,
stenski zemljevidi
Slovenije ...

- zemljevidi z MALIM MERILOM (merila manjša od 1:1.000.000) -
zemljevidi v atlasih
- prikazujejo celotne države, celine ...
Pripomočki za prikazovanje Zemljinega površja:
GLOBUS
RELIEF
ZEMLJEVID ali karta
ATLAS (zbirka zemljevidov)
PANORAMSKA FOTOGRAFIJA oz. RISBA

TIPI PROJEKCIJE Zemljinega površja:
VALJNA
STOŽIČNA
AZIMUTNA ali HORIZONTALNA

OPREMA ZEMLJEVIDA:
naslov zemljevida
merilo
legenda
barvna lestvica
stopinjska mreža z oznakami stopinj
UPORABA ZEMLJEVIDA:
lega kraja
lega lastnega stojišča (stojna točka = točka, na kateri stojimo)
merjenje in računanje razdalj
nagib in značaj zemljišča
orientiranje na terenu
BESEDNI OPIS POKRAJINE

ORIENTACIJA
Stojišče/stojna točka
1. kje se nahajamo?
2. v kateri smeri je naš cilj?

Orientacija je:
DOLOČANJE SMERI NEBA,
DOLOČANJE POLOŽAJA NAŠE STOJNE TOČKE
in
DOLOČANJE SMERI POTI

Strani neba prikazujemo z VETROVNICO (pazi na angleške kratice: N (north/sever), S (south/jug), E (east/vzhod), W (west/ zahod)
DOLOČANJE STRANI NEBA:
- s kompasom
- z zvezdo Severnico
- s Soncem (opoldne je senca nakrajša in kaže proti S)
- s pomočjo ročne ure s kazalci
- z mahom na lubju (na S delu)
- z letnicami (proti S so razmiki manjši)
- z drevesnimi krošnjami samotnih dreves (proti jugu so bujnejše)
- z GPS-om

Orientiranje zemljevida s kompasom
Orientiranje zemljevida po prometnicah
Orientiranje zemljevida po smereh proti objektom
Full transcript