Loading presentation...

Present Remotely

Send the link below via email or IM

Copy

Present to your audience

Start remote presentation

  • Invited audience members will follow you as you navigate and present
  • People invited to a presentation do not need a Prezi account
  • This link expires 10 minutes after you close the presentation
  • A maximum of 30 users can follow your presentation
  • Learn more about this feature in our knowledge base article

Do you really want to delete this prezi?

Neither you, nor the coeditors you shared it with will be able to recover it again.

DeleteCancel

Make your likes visible on Facebook?

Connect your Facebook account to Prezi and let your likes appear on your timeline.
You can change this under Settings & Account at any time.

No, thanks

OBPANONSKE POKRAJINE

Uvod
by

Klara Čevka

on 19 February 2013

Comments (0)

Please log in to add your comment.

Report abuse

Transcript of OBPANONSKE POKRAJINE

OBPANONSKE POKRAJINE Uvod GLAVNE NARAVNE ZNAČILNOSTI GLAVNE DRUŽBENE ZNAČILNOSTI Kmetijstvo Promet Industrija Prsti in rastlinstvo Obpanonska gricevja Ponebje Obpanonske ravnine Ime Robne ali periferne pokrajine Dva osnovna tipa površja IME IN GEOGRAFSKI POLOŽAJ Ne gre za povsem "prave" panonske pokrajine, ampak so panonske značilnosti, sicer prisotne, vendar v že nekoliko omiljeni ali delno spremenjeni obliki. Na reliefu se to kaže tako, da je več gričevji, podnebje pa je manj izrazito celinsko. Obpanonske ravnine
Obpanonska gričevja Lega na robu države
Prometna odročnost
Gospodarska zaostalost Rečni nanosi, ki so jih v kvartarju nanesle Sava, Drava, Mura in nekatere manjše reke. To so predvsem nanosi proda. Velik del obpanonskih ravnin so vršaji iz rečnoledeniškega proda.

Obpanonske ravnine so največje nižine v Sloveniji. Razprostirajo se v nadmorskih višinah od 150 do 300 metrov. So ostanek morskih in rečnih usedlin, ki so jih v terciarju odložili tako Panonsko morje kot njegovi pritoki.

Glede na starost so to terciarna gričevja, tako te usedline tvorijo različno kamninsko osnovo: od nesprijetih peskov do sprijetih laporjev, peščenjakov in vrste drugih kamnin. Pogosti so tudi nanosi gline, kjer so tla praviloma zamočvirjena.
Je zmerno celinsko, ki ga ponavadi imenujemo kar subpanonsko podnebje.

Temperature v topli polovici leta so nižje od "pravega" panonskega podnebja, padavin je nekoliko več, še posebaj je opazen višek poleti. Količina padavin se zmanjšuje v smeri proti severovzhodu, vedno bolj pa je izrazit tudi poletni višek.

Razlik med ravnivami in gričevji skorajda ni. Na ravninah je v hladni polovici leta lahko prisoten temperaturni obrat. Najbolj so razširjene mlade obrečne prsti, kjer uspevajo predvsem vlagoljubne rastline in travniki. Sledijo jim glejne prsti, pa tudi psevdosgleji, značilni predvsem za doline v notranjosti gričevji. Največ njiv je na distričnih rjavih prsteh na silikatnem produ ter na evtričnih rjavih prsteh na karbonatnem produ.

Najmanj gozdnati deli Slovenije. Na osojnih pobočjih gričevji je zaradi deagrarizacije prisotno močno ogozdovanje. Gozdovi so listnati (bukev, pravi kostanj, hrast graden in beli gaber). Ob rekah prevladuje črna jelša in hrast dob. Najvišji delež kmetijskega prebivalstva v Sloveniji. Najznačilnejša gospodarska panoga je vinogradništvo. Za vinsko trto je zelo pomemben topli pas, ki nastopa na prisojnih straneh gričevji. Prav tako imata pomebno vlogo poljedelstvo in sadjarstvo. Pomembna je tudi živinoreja, ki se je razvijala v tesni povezavi s poljedelstvom. Po osamosvojitvi se je izredno povečal pomen V. koridorja med Italijo in Madžarsko. Zaradi močnega prometa, še posebaj tovornega, so zgradili avtocestne povezave od Maribora do Lendace in od Novega mesta do hrvaške meje.

Vendar so števini drugi deli Obpanonskih pokrajin ostali prometno odročni in imajo neugoden demografski in gospodarski razvoj.

Maribor, ki je drugo največje industrijsko središče vendar je velik del industrije po osamosvojitvi propadel zaradi enostranske usmerjenosti na bivše jugoslovansko tržišče.

Drugo pomembno industrijsko središče v obpanonski regiji je Novo mesto, kjer deluje več naših pomembnejših podjetij. Turizem Politika policentricnega razvoja Naselja Za gričevja so značilna razložena naselja.

Na ravninah pa najdemo značilna dolga obcestna naselja. V socialističnem obdobju z namestitvijo predvsem manjših industrijskih obratov tudi v manjša središča (periferiji) sicer blažila razlike v regionalnem razvoju, ni pa jih mogla odpraviti.

Po osamosvojitvi je razvoj teh pokrajin zaznamoval nastanek novih občin, ki so zato v povprečju najmanjše občine v državi. Najpomembnejša so zdravilišča, ki so večinoma prerasla to osnovno funkcijo in se preoblikovala v termalne parke. V teh krajih pa imamo tudi največ počitniških bivališč, ki pa so po večini zidanice, vezane na vinogradništvo. Viri in literatura: http://www.modrijan.si/Solski-program/Solski-program/Gradiva-za-ucitelje/Osnovna-sola/geografija/Slikovno-gradivo-iz-ucbenika-za-geografijo-v-OS-9.-razred-NOVA-IZDAJA
http://www.modrijan.si/Solski-program/Solski-program/Gradiva-za-ucitelje/Srednja-sola/geografija/Slikovno-gradivo-iz-ucbenikov-za-geografijo-v-gimnaziji-3.-letnik
http://www.modrijan.si/Solski-program/Solski-program/Gradiva-za-ucitelje/Osnovna-sola/druzba/Slikovno-gradivo-iz-ucbenika-za-druzbo-5.-razred
https://sites.google.com/site/zgogeo/home/panonska-niina
http://www.burger.si/Lendava/Lendava_Mesto.htm
http://www.mojaobcina.si/cirkulane/novice/turizem/20-uspesnih-let-drustva-vinogradnikov-in-sadjarjev-haloze.html
http://happylejka.mojforum.si/happylejka-ptopic126.html
ww.ledinek.com/slo/FotoAlbum/crna_jelsa.html
Avtor: Dr. Jurij Senegačnik: SLOVENIJA 2 GEOGRAFIJA ZA 4. LETNIK GIMNAZIJ; 1. Izdaja Ljubljana 2010; založba: Modrijan založba, d. o. o. Reke in jezera Največji reki tega območja Mura in Drava imata snežni režim, ker izvirata v Alpah. To ne velja za njune pritoke, ki imajo dežno - snežni režim. Tak režim ima tudi Sava v svojem spodnjem toku.

Z zajezitvami rek so v tem delu Slovenije nastala največja umetna jezera. Na Dravi sta to Ptujsko in Ormoško jezero. Več manjšijh jezerov in ribnikov najdemo tudi v gričevjih.
Full transcript