Loading presentation...

Present Remotely

Send the link below via email or IM

Copy

Present to your audience

Start remote presentation

  • Invited audience members will follow you as you navigate and present
  • People invited to a presentation do not need a Prezi account
  • This link expires 10 minutes after you close the presentation
  • A maximum of 30 users can follow your presentation
  • Learn more about this feature in our knowledge base article

Do you really want to delete this prezi?

Neither you, nor the coeditors you shared it with will be able to recover it again.

DeleteCancel

Make your likes visible on Facebook?

Connect your Facebook account to Prezi and let your likes appear on your timeline.
You can change this under Settings & Account at any time.

No, thanks

Dvojni potek časa v romanu Pomladni dan

No description
by

Mjau Mjau

on 26 January 2013

Comments (0)

Please log in to add your comment.

Report abuse

Transcript of Dvojni potek časa v romanu Pomladni dan

Dvojni potek časa v romanu Pomladni dan Dogajalni čas je del notranje zgradbe vsakega romana, zgodbe, vsakega pripovednega dela, v Pomladnem dnevu še toliko bolj, ker je dogajalni čas, kakršnega v Pomladnem dnevu najdemo pravzaprav ena od temeljnih zgradbenih prvin celotnega dela. Da bi lahko razumeli to prepletanje obeh časov, si moramo roman v tej luči ogledati v celoti. Kosmačev čas in čas nastanka pomladnega dne Vsako književno delo odraža čas v katerem je nastalo. Pomladni dan je tako odraz Kosamčevega dojemanja prostora in trenutka, v katerem se je znašel.
Ciril Kosmač (1910- 1980), baron z levega brega Idrijce, kakor mu pravi Saša Vuga, je svoj kratki roman Pomladni dan napisal in izdal leta 1950 v Novem svetu, ko je bil star štirideset let.
Kot samostojna knjižna izdaja je roman izšel leta 1953.
Mnoge stvari so bile v tistem letu že za njim, mnoge, ne najprijetnejše pred njim.
Za njim je bila mladost ob Idrijci, v domačem Slapu, ki se, s pokrajino in njenimi ljudmi, zrcali v vsakem Kosmačevem delu. Snov Razen Hiše številka 14, 1. spisa, ki ga je Josip Vidmar objavil v Sodobnosti leta 1934, so vsi Kosmačevi kasnejši spisi ali avtobiografski ali pa vsaj črpajo svojo snov viz njegovega rojstnega kraja in tamkajšnjega življenja, ne pa iz odnosov med ljudmi v mestu ali predmestju (Trsta). ( Vidmar, v Ciril Kosmač ... 2010) Zgradba romana adsad Roman ima tridelno zgradbo, v prvem in drugem delu je sedem oštevilčenih poglavij, v tretjem so štirje
V pomladnem dnevu pride do izraza velika moč asociacije, ki ni pomembna samo za zgradbo romana, ampak tudi kot njegovo idejno izhodišče. Pisateljevo spominjanje gradi posebno strukturo povezovanja posameznih prizorov, posameznih doživetij, in vrste doživljajskih razdobij med seboj, (spomin na otroštvo v prvi svetovni vojni) in je čisto avtobiografskega značaja. ˝˝Ker je asociacija glavno kompozicijsko gibalo, je videti, kot da je epska zgradba, kakršna naj bi bila po logiki objektivnega pripovednika-fabulista do neke mere porušena, ker prevladuje v gradnji besedila sila, ki ne prenese nikakršne nasilne utesnitve in je popolnoma svobodna, odvisna le od razpoloženjskih stanj pisatelja in igre njegovega spomina. To privede do tega, da se oba dogajalna časa prepletata.
Zgradba Pomladnega dne je zgradba modernega romana, ki ne sledi več dogodkom v logičnem kronološkem zaporedju, temveč jih pisatelj niza na osnovi spominskih asociacij, ki mu jih je vzbudila vrnitev v rodni kraj. Helga Glušič (profesorica na Filozofski fakulteti) meni, da je bil pisatelj kompozicijskim zahtevam romana komaj kos, v svojih naslednjih delih mu je to uspelo še manj kot v Pomladnem dnevu. ˝˝(Helga Glušič) Zunanja zgradba Roman ima tri dele, ki se delijo na oštevilčena poglavja.

Prvi del
1. Kosmačeva vrnitev domov
2. Kadetka, mama
3. Šolanje, Modrijan
4. Mama, Brika
5.Brika, mamina smrt in pogreb, aretacija, Trnar
6.Kadetka in Kosmač pod Vranjekom,
7. Nočne misli in pogovor s teto

Realni čas v prvem in zadnjem poglavju oklepa pretežno spominski čas v vmesnih. Drugi del
1. Rekvizicija živine med 1.SV
2. Pobiranje kruha iz Idrijce, srečanje s kadetom, njegovi obiski
3. Pob Katarini nese košaro, z mamo vidita Justino in kadeta
4. Streljanje vojaka, Kadetkino rojstvo, kadetova smrt
5. Vojaki v hiši
6. Oče pride na dopust, pob leti po župnika, ded umre
7. Vešpa pride za čuvarja doma, Justina gre v vodo, Kadetka ostane pri Kosmačevih

V vseh poglavjih gre pretežno za spominski dogajalni čas. Zgodba Roman je zgrajen z oklepajočo kompozicijo, v kateri se izmenjuje objektivni svet in pisateljeva okolica z njegovim spominom. V romanu je prikazan svet domačega kraja z množico oseb ter Kosmač sam
Roman se začne s Kosmačevo vrnitvijo domov. Dom je prazen, v njem biva le Kosmačeva teta, ki ima matematičen spomin in zlato srce, teta zrači obleko Kosmačevega očeta in čaka, da se vrne iz koncentracijskega taborišča. Kosmač ve, po naključju je izvedel, da očeta ne bo domov, ker so ga v taborišču ubili, a teti tega ne pove. Ko se odpravi spat, se v njegova razmišljanja začno vrivati spomini. Za trideset let jih je. V eni noči nas preko spominov pisatelj popelje v preteklost.
Asociacije obujajo spomin na pisateljevega očeta in druge vaščane, na dogodke iz prve svetovne vojne in tiste med vojnama Poleg pisateljevega očeta spoznamo h mater in pretresljive okoliščine njene bolezni in smrti, deda, ki je branil dom med prvo svetovno vojno pa dogodke pri Kosmačevih ki jim je ta vojna botrovala, samozaverovanega bogatega in zlobnega Modrijana, nesrečnega kadeta, Trnarja in njegovo neizmerno ljubezen do žene, Briko, ki prodaja češnje in še mnoge druge like.
Zjutraj se s pisateljem zbudimo v nov dan, v pisateljev danes, pisatelj se s Kadetko, teto in Silvijo odpravi po šmarnice. Središčna oseba pripovedi je torej Kadetka, dekle, ki se je rodilo med 1. svetovno vojno kot nezakonski otrok mlade domačinke in avstrijskega oficirja - kadeta, češkega rodu, v neposrednem zaledju soške fronte. Njen oče in mati sta že med vojno nesrečno končala, dekletce pa je raslo in s svojo bistro radoživostjo ostalo v središču pozornosti vaške skupnosti. Nihče se ni spomnil njenega pravega imena, Božena, klicali so jo Kadetka. Bila sestavina Kosmačeve mladosti, in ob vrnitvi v domači kraj se mu je najprej utrnil nanjo spomin, kasneje pa jo je v resnici tudi srečal.. Kadetkino zgodbo kasneje dopolnjuje pisateljeva teta, razplete pa jo kar Kadetka sama, zdaj s svojo nezakonsko hčerko, katere oče, Italijan, se je smrtno ponesrečil na naši strani, v partizanih, sredi 2. svetovne vojne. Ker je bil vesel, da se mu bo rodil otrok, je plesal z orožjem na rami po Kosmačevi kuhinji, puška je udarila ob tla, se sprožila in ga ubila. Prostor Roman se odvija v Kosmačevi rojstni vasi, v Slapu ob Idrijci. Čas Dogajalna časa sta pravzaprav dva,
čas med 1. in 2. svetovno vojno, ki se ga spominja Kosmač, tisto česar pa se ne spominja, ker ga pač ni bilo doma, je pa za roman pomembno, mu pove teta, in sedanji čas, č
as po koncu 2. svetovne vojne, ki obsega eno noč in en dan, ko se Kosmač pet dni po koncu 2. vojne vrne domov.
Zgradba romana, ki temelji na asociacijah, temelji tudi na neprestanem mešanju obeh dogajalnih časov, tridesetletnega, ki odseva v spominih in sedanjega, ki traja manj kor 24 ur. Pripovedovalec Pripovedovalec je pisatelj, gre za prvoosebnega pripovedovalca, ki sporoča tudi tisto, kar o dogajanju povedo drugi, npr. oče, teta, mama ...
Isti pripovedovalec nas popelje v oba dogajalna časa. Oba dogajalna časa pokrivata ta, en prostor Književne osebe So številne, vse pa nastopajo v spominskem času, le nekatere od njih, tri glavne pravzaprav, so prepuščene v realni čas, to pa so pisatelj sam, njegova teta in Kadetka, kot stranske osebe pa v realnem delu nastopijo še vaščani s Podezemljičem, ki grejo popravljat cesto. Za njim so bila leta v Ljubljani, Franciji, Španiji, na Portugalskem in v Angliji, pa povratek v domovino, ki ni bila taka, kot je mislil da bo, ni ga pričakala tako odprtih rok, kot je sanjaril, da ga bo, ko je ob koncu druge vojne prosil, naj ga prepeljejo iz Anglije domov, da se bo lahko vključil v delo za Slovenijo, že kmalu so ga začeli preganjati, češ da je angleški vohun in Josip Vidmar poroča, da ga je rešil hude usode premnogih razumnikov tako, da je zanj posredoval pri Titu, Tito pa je naročil Matiji Mačku naj ga izpuste. Tako je tudi s snovjo Pomladnega dne. Gre za snov, ki jo pisatelj črpa iz svojega sedanjega življenja in iz rojstnega kraja, to je izrazito primorsko kmečki svet. Prvo snov prikazuje kot sedanji čas (ena noč in en dan), drugo pa kot pretekli čas, ki ga prikliče s spominjanjem in zavzema obdobje med vojnama. Tretji del

1. Prekopljejo kadeta, iz brega nad vodo pogledajo kosti mrtvega češkega vojaka
2. Podzemljič in vaščani gredo popravljat cesto, na obisk pride stric, v spominskem delu pa Vojnačke odpeljejo Kadetko od Kosmačevih, teta pa pripoveduje o kadetkini kasnejši usodi in Italijanu Ginu, vstopi Kadetka s Silvijo, odpravijo se nabirat šmarnice pod Vranjek.
3. Kadetka najde Ginov grob
4. Kosmač in teta se pogovarjata o pisanju.

Prepletata se spominski in realni čas, vendar se zdi, da realni prevladuje, v zadnjem poglavju pa je prisoten celo čas, ki se še ni zgodil, čas ki bo šele prišel in v katerem bo Kosmač napisal zgodbo kakršna mogoče teti ne bo všeč, ker bo mogoče napisal drugače kot se je zgodilo. Literatura :
Paternu, Glušič-Krisper, Kmecl: Lirika in proza (v Slovenska književnost 1945-1965) Ljubljana : Slovenska matica 1967)
Slovenska leposlovna književnost / Uredil in zbral Silvo Fatur, Maribor : Obzorja, 1992
Ciril Kosmač- Tisti pomladni dan je bil lep: 1910-1980 : dokumenti, pisma, črtice, pričevanja / uredila Nela Malečkar- Ljubljana: Mladinska knjiga 2010.
Full transcript