OZVEZDJE

Mlečna cesta

Naša galaksija Mlečna cesta je sestavljena iz 300 ali celo iz 400 milijard zvezd. Naše Sonce spada med zvezde povprečne velikosti. Soncu podobnih zvezd v galaksiji je okrog 50%. Mlečna cesta je spiralna galaksija. Sestavljena je iz diska in iz sferične sredice s prečko. To jo uvršča v tip SBb. Naše Sonce se nahaja v ravnini diska, na pol poti med sredico in robnim halojem in s prečko zapira kot približno 45 stopinj. Halo je rob galaksije poln prašnate snovi.

OZVEZDJE

črne luknje

Čŕna lúknja je v astrofiziki območje prostora-časa, v katerem je gravitacijska sila tolikšna, da ne more nič, niti svetloba ali drugo elektromagnetno valovanje, zapustiti dogodkovnega horizonta. Njeno težnostno polje je tolikšno, da ubežna hitrost presega hitrost svetlobe, zato je dobila pridevnik »črna«. Teorija splošne relativnosti napoveduje, da lahko dovolj gosta masa deformira prostor-čas v taki meri, da nastane črna luknja. Meja pobega se imenuje dogodkovni horizont. Čeprav močno vpliva na usodo in okoliščine objekta, ki ga prečka, v skladu s teorijo splošne relativnosti nima lokalno zaznavnih lastnosti.

zvezda Severnica

Sévernica je najsvetlejša zvezda v ozvezdju Malega medveda (Malega voza). Njena trenutna lega je takšna, da je blizu severa, oziroma severnega nebesnega tečaja, vendar ni točno na severu. Tudi med navidezno najsvetlejše zvezde ne spada. Najdemo jo tako, da zadnjo stranico Velikega medveda (Velikega voza) podaljšamo za 5-krat. Ni točno v tej črti, temveč nekoliko bolj desno, pa vendar z določanjem nimamo težav, saj druge svetlejše zvezde ni v bližini.

Severnica je v resnici trozvezdje.

Kako prepoznamo ozvezdja?

Sonce je zvezda

Ko prvič odkrijemo nebo in zvezde, je težko prepoznati ozvezdja. Navadno to ni odvisno od kakovosti karte, ki jo uporabljamo, temveč od velikanske in neizogibne razlike med resničnostjo in prikazom. Eden možnih načinov, da kljub temu najdemo pot po nebesnem svodu in si zapomnimo podobe, ki ga napolnjujejo, je ta, da za orientacijsko tablo uporabimo nekaj posebej svetlih zvezd ali pa takih, ki jih je lahko prepoznati. Veliki medved ali, natančneje, sedem zvezd tega ozvezdja, ki tvorijo to, kar imenujejo Ponev ali Voz (pri nas: Veliki voz), nam lahko pomaga za severni del neba. Za južnega ob koncu jeseni in pozimi priporočamo ozvezdje Orion.

Sonce je osrednja točka našega Osončja. Vsa ostala nebesna telesa krožijo okrog njega. Vendar pa tudi Sonce ne miruje. Ob robu naše galaksije Mlečne ceste kroži okrog njenega središča. A tudi galaksija ne miruje. Tudi ona sama potuje. Grki so Sonce imenovali Helios, Rimljani pa Sol. V Soncu je zbrane 99,8 % vse mase Osončja. Preostanek mase se večinoma nahaja v Jupitru, le majhen del si je delijo vsa ostala nebesna telesa Osončja. Sonce je popolnoma povprečna zvezda tipa G2. Po velikosti sodi med 10 % največjih zvezd v naši galaksiji Mlečni cesti, ki je sestavljena iz okrog 100 milijard zvezd. Povprečna velikost zvezd v Mlečni cesti je manj kakor 50 % velikosti Sonca.

Mali voz

Mali voz je ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza V ozvezdju se nahaja trenutni severni nebesni pol, ki se bo v prihodnosti zaradi precesije enakonočij spremenil. Severni nebesni pol označuje zvezda Severnica. Zvezda Severnica leži v glavi Malega voza.

Po obliki nekoliko spominja na Veliki voz, vendar je manj svetel in vsebuje manj zvezd. V Malem vozu je na koncu ojesa zvezda Severnica, ki pa jo pogosto poiščemo s pomočjo velikega voza.

Veliki voz

Veliki voz leži v ozvezdju Velikega medveda. Vzorec, ki je sestavljen iz sedmih svetlih zvezd, je podoben vozu. Med temi sedmimi je šest vročih, belih zvezd, ena dvojna (α Ursae Majoris ali Dubhe) pa je oranžna, kar lahko vidimo s prostim očesom. Ko teh 7 zvezd povežemo še z ostalimi iz istega ozvezdja, ki so nekoliko manj svetle, dobimo obris medveda.

Kaj je ozvezdje?

Ozvézdje je skupina zvezd, ki so navidezno zvezane druga z drugo v posebno podobo. V trorazsežnem prostoru večina zvezd, ki jih vidimo, ni povezanih med seboj, lahko pa ležijo skupaj na nebesni krogli nočnega neba. Ljudje so se skozi zgodovino odlikovali po prepoznavanju vzorcev in so povezovali navidezno bližnje zvezde v ozvezdja. »Neuradno« ozvezdje se imenuje tudi asterizem. Zvezde v ozvezdjih ali asterizmi so redkokdaj medsebojno astrofizikalno zvezani. Samo navidezno so skupaj na nebu kot jih vidimo z Zemlje in običajno ležijo daleč vsaka sebi v prostoru.

Kaj so zvezde?

Zvézda je sijoče nebesno telo z veliko maso. Zvezdni sij je posledica jedrskih reakcij, katerih oddano energijo ljudje vidimo kot svetlobo ali, v primeru Sonca, čutimo kot toploto. Zvezde so na videz svetleče točke na nočnem nebu, ki utripajo zaradi učinkov Zemeljskega ozračja.Sonce, slikano v naravni svetlobi, 7. junija 1992, slika NASA.

V znanstvenem izrazoslovju so zvezde določene kot samogravitacijske krogle plazme v hidrostatičnem ravnovesju, ki ga ustvarja njena lastna energija s pomočjo jedrskega zlivanja. Energija, ki jo v vesoljski prostor sevajo zvezde, je elektromagnetno sevanje (večinoma vidno svetlobo) in tok nevtrinov. Navidezna svetlost je merjena po svetlobi, ki jo oddaja kot svetla točka na nebu in izražena z navideznim sijem.