Introducing 

Prezi AI.

Your new presentation assistant.

Refine, enhance, and tailor your content, source relevant images, and edit visuals quicker than ever before.

Loading…
Transcript

Praživali

(referat)

Špela Gačnik

Uvod

Kot temo za referat sem dobila/izbrala praživali. Ko smo izbirali teme sem bila vesela, da je ta tema ostala zame.

Uvod

Predstavila vam bom:

Osnovne podatke o praživalih in podvrste.

Na koncu boste odgovorili na nekaj vprašanj.

Kazalo

O praživalh

V tem delu predstavitve vam bom predstavila osnovne podatke o praživalih.

?

Kaj so praživali?

  • Znanstveno ime - Protozoa
  • So evkarionti
  • Spadajo med protiste

Kaj so praživali?

Osnovni podatki

  • Na svetu - okoli 35 tisoč
  • Paraziti - okoli 10 tisoč
  • Pojavile so se pred okoli 1,5 milijarde let
  • Večina mikroskopsko majhnih
  • Nekatere vidne s prostim očesom

Osnovni podatki

Prehranjevanje

Prehrana

  • Prostoživeče praživali - razpadajoče organske snovi ali pa so plenilci drugih praživali
  • Soživke/simbionti - v prebavilu prežvekovalcev, skupaj z bakterijami razgrajujejo celulozo

Premikanje

Praživali se večinoma premikajo z celičnimi izrastki.

Premikanje

Življenski prostor

  • Morja, celinske vode, vlažna prst ali v telesnih tekočinah gostiteljev
  • Neugodne življenjske razmere - preživijo kot ciste

Življenski prostor

Razmnoževanje

Večinoma se razmnožujejo z celično delitvijo.

Razmnoževanje

Sestava

  • Ena sama evkariontska celica
  • Relativno kompleksna notranja struktura
  • Izvajajo zapletene aktivnosti
  • Nekatere imajo strukture za pogon ali druge vrste gibanja

Sestava

Bolezni

  • Povzročajo težke bolezni (malarija, spalna bolezen)
  • Bolezni (Giardia in Cryptosporidium) se lahko nalezemo tudi od naših hišnih ljubljenčkov
  • Okuženi organizmi - praživali v krvi

Podvrste

Praživali delimo glede na gibalne organele. Premikajo se lahko z bički, migetalkami ali panožicami. Delimo jih na:

  • Bičkarje (vrteljc, bičkar ovratničar,tripanosoma, morska iskrnica)
  • Migetalkarje (paramecij, školjčica, zvončica trobljica)
  • Trosovce (plazmodij, gregorina)
  • Korenonožce (ameba, luknjičar, mreževec, sončece)

Bičkarji

  • Ime dobili po zanje značilnem repu iz beljakovin
  • Rep namenjen gibanju
  • Razlikujemo med živalskimi in rastlinskimi
  • Rastlinski avtotrofni
  • Živalski heterotrofni
  • Živalski bičkarji - najverjetneje predhodniki živali
  • Iz njih naj bi se razvile spužve, verjetno pa tudi katera druga živalska skupina.
  • Povzročajo hude bolezni (spalna bolezen in kala-azar)
  • Najbolj poznani - bičkarji ovratničarji

Bičkarji

Bičkarji ovratničarji

  • So vrsta bičkarjev, iz katerih naj bi se razvile večje živali
  • Prehranjevanje - filtriranje vode
  • Ime dobili po posebnem delu celice imenovanem ovratnik
  • V geološki preteklosti naj bi se iz kolonijskih ovratničarjev razvile spužve

Bičkarji ovratničarji

Zgradba Bičkarjev

Zgradba Bičkarjev

Migetalkarji

  • Migetalkarji - Ciliata
  • So izmed vseh praživali evolucijsko najbolj razviti
  • Premikajo se s pomočjo migetalk
  • Z njimi drsijo ali pa celo skačejo po vodi
  • Z migetalkami tudi vrtinčijo vodo in se tako oskrbujejo s hrano in pijačo
  • Migetalke so sestavljene iz različnih organelov
  • Migetalkarji živijo v celinskih vodah in plenijo, ali pa se prehranjujejo z organskimi ostanki, ki jih sprejmejo skozi citosom, prebavi pa jih vakuola
  • Razmnožujejo se spolno in nespolno
  • Spolno se razmnožujejo s konjugacijo
  • Nespolno pa s delitvijo celic
  • Poznamo več vrst migetalkarjev, najbolj značilna je paramecij.

MIgetalkarji v celinskih vodah

  • Migetalkarji v celinskih vodah - zelo pomemben člen v prehranjevalnih verigah
  • Z organskimi snovmi se hranijo bakterije, z bakterijami pa migetalkarji
  • Tako sodelujejo pri razkojevanju organskih snovi
  • S tem pa pri samoočiščevanju vodnih ekosistemov

Celinske vode

Paramecij

  • Značilni dve jedri v citoplazmi
  • Eno je namenjeno razmnoževanju
  • Drugo pa življenjskim potrebam
  • Hrani se z bakterijami in drugimi mikroorganizmi.
  • Razmnoževanje - nespolno ali spolno
  • Nespolno - z delitvijo
  • Spolno - s konjugacijo
  • Je široko razširjen v sladkih in morskih vodah

Trosovci

Trosovci (znanstveno ime Sporozoa) so po zgradbi enostavne praživali, ki živijo v živalih. Razvili so se iz živalskih bičkarjev. Razmnožujejo se tako spolno kot tudi nespolno. Pri spolnem razmnoževanju gre za kompleksen proces, nespolno pa se razmnožujejo s delitvijo celic. So prenašalci številnih nevarnih bolezni, med drugim tudi malarije. Malarijo prenaša plazmodij. Plazmodij se naseli v želodec komarja, ta pa ga pri piku človeka prenese. V človeškem telesu se naseli v jetrih, od koder kasneje potuje v kri. Trosovcem so sorodni mikrosporidiji.

Plazmodij

Za človeka je najnevarnejši trosovec plazmodij (Plasmodium) – povzročitelj malarije (vročinsko obolenje). Ljudi lahko okužijo 4 vrste tega rodu in danes boluje za malarijo 300 milijonov ljudi. Pred odkritjem plazmodija so mislili, da je malatična mrzlica posledica vdihovanja močvirnih hlapov. Bolezen je res najpogostejša v močvirnih območjih, a neredka tudi ob drugih bivališčih s stoječo vodo, kjer živijo ličinke komarja mrzličarja, ki je prenašalec plazmodija. Odrasel komar prenaša parazita med pitjem krvi enega toplokrvnega vretenčarja v drugega, tudi v človeka.

Razširjenost malarije

Razširjenost malarije

Korenonožci

Korenonožci (znanstveno ime Rhizopoda) so enocelični organizmi, ki se premikajo s pomočjo panožic. Z njimi se spreminja celotna oblika celice in jim omogoča gibanje in prehranjevanje. Prav zato so korenonožci po panožicah dobili ime. Korenonožci živijo v morjih, sladkih vodah, tleh in tudi v črevesju živali. Prehranjujejo se tako, da plen v celoti obkrožijo in ga prebavijo. So v bližnjem sorodstvu z bičkarji, saj imajo mnogi panožice in bičke hkrati. Korenonožce delimo na več vrst.

Znane vrste so:

Znane vrste

Radiolarji

Radiolarji

Amebe

Amebe

Luknjičarke

Luknjičarke

Mreževci

Mreževci

Vprašanja

I. Ali so spodnje trditve pravilne? Napiši P (pravilno) ali N (napačno).

a. Praživali so evkarionti.

b. Lahko jih vidimo s prostim očesom.

c. Praživali niso smrtno nevarne.

d. Bolezni, ki jih povzročajo se lahko nalezemo od hišnih ljubljenčkov.

II. Glede na kaj delimo praživali?

III. Kako razlikujemo Bičkarje?

IV. Kateri Migetalkar je najbolj znan?

V. Katero bolezen povzročajo Trosovci.

VI. S čim se premikajo Korenonožci?

VII. Kako se prehranjujejo Korenonožci?

VIII. Ali Imajo Korenonožci stalno obliko?

Rešitve

I. a. P

b. P

c. N

d. P

II. Paživali delimo glede na gibalne organele.

III. Glede na živalske in rastlinske bičkarje.

IV. Najbolj znan Migetalkar je Paramecij.

V. Katero bolezen povzročajo Trosovci.

VI. Korenonožci se premikajo z panožicami.

VII. Tako da obkrožijo plen.

VIII. Ne.

Viri

Viri

https://sl.wikipedia.org/wiki/Pra%C5%BEivali

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK8325/

http://www.paraziti.lektura.si/

http://projekti.gimvic.org/2003/2b/prazivali/Prazivali.html

https://hr.wikipedia.org/wiki/Autotrofija

www.aler.si/clanki/bolezni-ki-jih-lahko-dobimo-od-svojega-psa-in-kako-se-pred-njimi-obvarovati.html

http://www.dijaski.net/gradivo/bio_sno_prazivali_03?r=1

https://sc-s.si/joomla/images/2-3-4-1-REK-Kraljest.-%C5%BEival.-GR.pdf

AKTIVNO V NARAVOSLOVJE 2, Andrej Šorgo, Boris Čeh, Mitja Slavinec

Learn more about creating dynamic, engaging presentations with Prezi