romantični realizem,
poetični realizem,
med romantiko in realizmom
PESNIK IN PRIPOVEDNIK
OBRAZI
http://www.s-sers.mb.edus.si/gradiva/w3/slo/040_obrazi/06_sinteza.html
RETORIČNE FIGURE
- okrasni pridevki (zeleni mah,...)
- poosebitev – personifikacija (vstala je narava)
- čudne govorice, ki jih govorijo
- zvezde in cvetlice; ...)
- retorično vprašanje: in življenje naše,
- ki tak hitro teče, al' so to same sanje?
- metafora: kar nebo pokriva,...
VIII. OBRAZ
V 13. obrazu Jenko opisuje brezo, ki je simbol za pesnika
in človeštvo nasploh.
S podobo breze med borovci ponazori človekovo osamljenost.
Breza raste, veter ji otresa listje in jo maje.
Ne sodi v okolje, na katerega je obsojena.
Veter nosi njeno listje v tuje kraje.
Domači ljudje so oddaljeni.
Zêlen mah obrašča
zrušene zidove,
Veter skoznje diha
Žalostne glasove.
Pôvej, razvalina,
V solncu zatemnéla!
Kaj je moč človeška,
Kaj so njena dela?
In življenje naše,
ki tak hitro teče,
ál so same sanje?
-- Sanje -- jek mi reče.
ANALIZA NAJPOMEMBNEJŠIH OBRAZOV
X. OBRAZ
Govori o materi, ki žaluje za mrtvo hčerjo.
Vse je žalostno, le narava razsipava svoje cvetje.
Človek je nesrečen, narava je vesela, za človeka ji je vseeno. Človek je otožen, slavec je vesel - neskladje.
VII. OBRAZ
Lirski subjekt se sprašuje, kaj je človeška moč
in kaj so dela narave.
Ali so človeško življenje le sanje?
Minljiv ni le človek ampak tudi njegova dela.
Minljivost človeškega življenja primerja s sanjami,
pesnik pride do spoznanja, da smo nemočni,
dejanja človeka pa so ničelna, brezpomena, minljiva,
ničelna.
Mlade hčere truplo
Črna jama krije;
Poleg jame mati
Bridke solze lije.
Kar oko doseže,
Smeje se narava,
Pomlad po grobovih
Cvetje razsipava.
V joku svojo zgubo
Človek Bogu toži;
Slavec, drobni slavec
Pa vesele kroži.
Med borovjem temnim
Mlada breza rase,
V lastnem svetu tuja
Stoji sama zá-se.
Tuja dolga leta
Raste sredi lesa,
Vetra moč jo maje,
Listje jej otresa.
Veter nosi listje
Sestram v daljne kraje,
Tam jim o samici
Sporočila daje.
BIG
DATA
V. OBRAZ
Ko je sonce vstalo,
Dájal sem mu hvalo,
Da na oknu rože
Mi je obsijálo.
Sonce mi je reklo:
"Tebe, rož ni bilo,
Ko mogočno z nebá
Zemlji sem svetílo.
Ti ko rosa zgineš,
Jaz pa bom ostalo,
Grob ti obseválo;
Revež, hrani hvalo!"
♦
Prepletajo se romantične in realistične prvine.
Lirski subjekt hvali sonce, to pa se mu posmehuje (ironija).
Narava ne čuti več pesnikove notranjosti.♦
Jenko se zaveda nasprotja med individualnim svetom človeka
in realno resničnostjo.
♦Personifikacija – poosebitev (govor sonca)
VRSTE ALI ZVRSTI V OBDOBJU
MED ROMANTIKO IN REALIZMOM
- LIRIKA JE MOČNO ZASTOPANA- REFLEKSIVNA, DOMOLJUBNA, LJUBEZENSKA
- SPEVNE, PREPROSTE, ŠTIRIVRSTIČNE PESMI
- PRIPOVEDNO PESNIŠTVO- BALADA IN ROMANCA, EP ZAMIRA
OBDOBJE DELOVANJA
- obdobje med romantiko in realizmom
- V drugih državah se uveljavi realizem, Slovenija pa še vedno ohranja zametke romantike.
- Po letu 1848 postane romantična smer neustrezna.
- razsvetljenstvo, predromantika, romantika
- Romantični motivi in oblike izginjajo, vendar se nekateri ohranijo vse do 19. stoletja.
- poskus uveljave naturalizma
- zgled po Heinrichu Heinu
- vzorec kratke lirske pesmi iz dveh ali treh kitic
- pesnikov "jaz" se umika
- 13. obraz - Na severu bor samoten
- zgled preproste ljudske poezije
- neposreden in preprost slog
- vsakdanje vsebine, občutnejši, tragični doživljaji
- neposredna čustva
- romantični motivi prepleteni z realistično vsebino
- podobe - obrazi
- lirski subjekt se postavi na rob
- tretjeosebna pripoved
- soneti nesreče- izlitje pesnikovega doživljanja sveta
- rimajo se sodi verzi
- verz je tristopični trohej- krakovnjak
RAZLIKA MED PREŠERNOM IN JENKOM
PREŠEREN JENKO
razlika med človek je
realnostjo odvisen od
in stvarnostjo narave
rešitev je smrt smrt ni rešitev
1 obraz
subjektivnost
povezava narave in človeka
tvorjenje celote
SIMON JENKO
NINA DOMJAN, 2. C
Človek ni edini na svetu,
le z naravo lahko tvori celoto.