Krv

Shto e krvta?

Krvna plazma

Krvta pretstavuva techno tkivo, koe kaj vozrasnite prosechno go ima 4-5.5 litri, vo zavinost od polot, vozrasta i telesnata tezhina. Krvta se sostoi od techen del- plazma, i krvni elementi. Fukncii na krvta se: Transport na razni molekuli, na hranlivi materii, dava toplina na teloto, prenos na signali i drugo.

Krvnata plazma e techniot del od krvta, vo koj shto se rastvoreni gasovi, elektroliti, hormoni, proteini, metaboliti, vitamini, hranlivi materii i drugo. Nejzinata glavna funkcija e da obezbedi transport na materii nerastvorlivi vo voda i odrzhuvanje na krvniot volumen.

Krv i krvni elementi

Krvni kletki

Ertirociti

Site kletki vo organizamot imaat isto poteklo, od ista taka narechena matichna kletka. Potoa se diferenciraat ( zapochnuvaat da sozrevaat i da se razlikuvaat edna od druga spored nivniot izgled i funkcija . Taka se sozdavaat eritrocitite, trombocitite i leukocitite.

Vo koskenata srcevina se sozdavaat eritrocitite, poznati kako crveni krvni kletki, poradi nivnata crvena boja koja im ja dava hemoglobinot. Hemoglobinot e krven pigment, protein. Tie se krvni kletki koi imaat forma na disk, vdlabnat vo sredinata so debelina od 2.2 mikroni na periferijata i 1 mikron vo sredinata, dijametar od 8 mikroni. Nivniot volumen iznesuva 90cm kubni. Tie nemaat jadro, go gubat vo tekot na diferenciranjeto.

Leukociti

Ima pet vida na leukociti: Neutrofili, eozinofili, bazofili ( tie spagjaat vo podgrupata na granulociti, bidejkji na svojata povrshina poseduvaat granuli ) i limfociti i monociti ( koi spagjaat vo grupata na angranulociti, bidejkji na svojata povrshina ne sodrzhat granuli). Tie se razlikuvaat pomegju sebe po svojata funkcija, spored brojot na zastapenost vo krvta, spored razlichnata morfologija na jadroto i citoplazmata. Nekoi se poslabi nekoi se posilni, no sepak nivnata glavna funkcija e da se sprotivstavat na mirkoorganizmite koi navleguvaat vo organizmot, da gi fagocitiraat, razlozhat i unishtat.

Leukocitite sr grupa na krvni kletki koi se razlikuvaat megju sebe po izgledot i funkcijata. Tie se beli krvni kletki i se zasluzhni za zashtita na organizamot, za negoviot imunoloshki odgovor. Za razlika od eritrocitite, tie imaat jadro. Brojot na leukocitite varira, na primer, posle obrok, dodeka hranata se vari, pri fizichki napor, pri bremenost i drugi sostojbi brojot se zgolemuva.

Brojot na eritrocitite zavisi od polot, vozrasta i nadmorskata visochina- na primer, na povisoki mesta brojot na eritrocite raste, na primer na planina, dodeka pak na poniski mesta, na primer pri nurkanje podlaboko vo vodata, brojot im opagja. Eritrocitite sodrzhat najmnogu voda 62- 64%, potoa hemoglobin 31- 34%, pa potoa drugi elementi kako vitamini, enzimi, glikoza, kalium, kalcium, natrium, magnezium, i drugi 3-7%. Nivnata glavna funkcija e da go transportiraat kislorodot od belite drobovi do tkivata preku vrzuvanje za hemoglobinot, i eliminacija na jaglerodniot dioksid od tkivata. Ako nedostasuva kislorod vo tkivata, tie stimuliraat zgolemeno sozdavanje na eritrocitite. Pri deifit na eritrociti, doagja do anemija, megju lugjeto poznata kako slabokrvnost. Zrelite eritrociti vo cirkulacijata zhiveat okolu 120 dena, potoa se razgraduvaat, i del se isfrla od organizmot, a del se reciklira za sozdavanjena novi eritrociti.

Podelba na leukocitite

Trombociti

Trombocitite se mali, plochesti krvni kletki koi nemaat jadro, so dijametar 2-4 mikroni. Nivnata osnovna funkcija e da uchevstvuvaat vo koagulacioniot sistem na organizmot- Da sozdadat krven koagulum, krven chep, koj kje sprechi iskrvaruvanje pri povreda, go zatvara mestoto na povreda na krvniot sad. Ovoj proces se narekuva hemostaza, i se odviva vo povekje koagulacioni fazi.