Introducing
Your new presentation assistant.
Refine, enhance, and tailor your content, source relevant images, and edit visuals quicker than ever before.
Trending searches
SLOVENIJA - DRŽAVA BOGATA Z VODO
29
SLOVENIJA -
DRŽAVA BOGATA Z VODO
MATIC KOŠUTA, 9. razred, GEO
V Sloveniji imamo najrazličnejše oblike površinskih voda - reke, jezera, močvirja, ostanka dveh ledenikov in nekaj morja.
Triglavski ledenik leta 1985 in leta 1997
POVRŠINSKE IN PODZEMELJSKE VODE
Pomembne so tudi podzemeljske vode. Pod površjem imamo celo več vode kot na njem.
Vzrok je ta, da skoraj polovica ozemlja zaradi kraškega površja nima površinskih voda, ampak se voda pretaka pod površjem.
Pivka jama
POVRŠINSKE VODE
Zaradi goratega površja in obilice padavin imamo pri nas veliko tekočih voda.
Reka Mura
Velika korita Soče
Večina naših rek izvira v Sloveniji, le nekatere (Drava, Mura) prihajajo na naše ozemlje od drugod.
PODZEMELJSKE VODE
V večstometrskih skladih apnencev alpskih in dinarskih gorskih masivov so skrite največje zaloge vode, ki prihaja na površje v obliki kraških izvirov.
Nekatere od njih so uporabili za zajetje pitne vode za vodovodno omrežje.
Vodno zajetje Malni (Postojna)
Kraški izvir Kolpe
Vodno zajetje Malni (Postojna)
Padavinska voda na dnu kotlin in ravnin pronica skozi nesprijet prod in pesek ter se v njiju kopiči kot podtalnica.
PODTALNICA
Prikaz podtalnice v nesprijetih usedlinah Ljubljanske kotline
PITNA VODA
Če s površja vrtamo v globino, nekje pridemo do podtalnice. Iz nje v Sloveniji črpamo več kot polovico vse naše pitne vode.
Žal je kakovost podtalnice zaradi onesnaževanja okolja vedno bolj ogrožena, poleg tega pa se zaradi vse večje porabe in čedalje pogostejših sušnih obdobij njena gladina znižuje.
Zaradi različnih oblik onesnaževanja bomo morali z našimi vodami v prihodnje ravnati veliko bolj preudarno.
- Najdaljša reka v državi je Sava, ki tudi izvira na našem ozemlju.
- Mura in Drava sta sicer daljši, vendar ne izvirata pri nas in tečeta večinoma po ozemlju drugih držav.
- Najbolj vodnata reka (reka z največjim pretokom) je Drava.
REKE
Najmanjša vodnatost je v gorskem svetu v bližini izvirov in se potem povečuje, saj reke dobivajo številne pritoke.
VODNATOST
Sotočje Save in Sore v Medvodah
Pretok se pri vsaki reki čez leto spreminja. V času obilnih padavin ali taljenja snega imajo reke veliko vode, v času suše pa malo.
PRETOK
Podatke o pretoku rek lahko spremljamo na: http://www.arso.gov.si/vode/podatki/stanje_voda_samodejne.html
Poplave v Mozirju, 4.8.2023
Prek slovenskega ozemlja
poteka razvodje med
Črnim in Jadranskim morjem.
* 4/5 rek se steka v Črno morje
(Sava, Drava, Mura, Kolpa)
* 1/5 rek se steka v Jadransko morje
(Soča in nekaj manjših rek)
RAZVODJE
Glavne slovenske reke in z rdečo označeno razvodje
Spreminjanje pretoka reke čez leto, ki je posledica različne količine padavin in taljenja snega imenujemo rečni režim. Pri tem upoštevamo povprečje več let.
Pri naših rekah poznamo štiri režime, kateri se med seboj prepletajo:
- snežni režim
- dežni režim
- snežno-dežni režim
- dežno-snežni režim
REČNI REŽIM
SNEŽNI REŽIM
- največji pretok v času taljenja snega in ledu (maj in junij)
- najmanjši pretok pozimi
- Drava in Mura (izvirata v Alpah)
DEŽNI REŽIM
- največji pretok v času, ko pade največ dežja
- tak režim imajo naše obsredozemske reke (npr. Rižana)
SNEŽNO-DEŽNI
REŽIM
- velik pretok imajo reke dvakrat na leto, prvič spomladi v času taljenja snega, drugič v času jesenskega deževja
- pretok je najmanjši pozimi
- imajo ga reke, ki tečejo iz zamrznjenega alpskega visokogorja (npr. zgornji del Soče)
DEŽNO-SNEŽNI REŽIM
- velik pretok imajo reke dvakrat na leto, prvič spomladi v času taljenja snega, drugič v času jesenskega deževja
- najmanjši pretok je poleti
JEZERA
Naša jezera so različnega nastanka:
* naravna
- ledeniška
- kraška presihajoča
- ledeniško kraška
* umetna
- akumulacijska
- ugrezninska
NARAVNA JEZERA:
Blejsko, Bohinjsko in Cerkniško
KRAŠKO PRESIHAJOČE JEZERO:
Cerkniško
Divje jezero pri Idriji (kraško, ki ni presihajoče - pod vodo potopljeno brezno, iz katerega izvira reka)
LEDENIŠKA JEZERA:
Blejsko in Bohinjsko
LEDENIŠKO KRAŠKA JEZERA:
Triglavska jezera
PODROBNO
Divje jezero
UMETNA JEZERA:
AKUMULACIJSKA (na večjih rekah zaradi postavitve elektrarn) - Drava
UGREZNINSKA (zaradi ugrezanja zemljišč na območju rudnika) - Velenje
Šaleška jezera, Velenje
POREČJE - je območje, od koder se vsa voda odvaja v eno reko. Je torej reka z vsemi pritoki.
PODTALNICA - oblika podzemeljske vode, ki se kopiči v nesprijetem produ in pesku
REČNI REŽIM - spreminjanje (nihanje) rečnega pretoka prek leta
Pojmi
POVODJE - so vse vode, ki jih določene reke odmakajo v eno morje. Ime imajo po morju, kamor reke odvajajo vode. Tako imamo v Sloveniji Jadransko povodje (reka Soča, Dragonja, Rižana) in Črnomorsko povodje (Sava, Mura, Drava, Krka itd.)
RAZVODNICA - je črta, ki razmejuje dve porečji ali povodji. V glavnem poteka po najvišjih grebenih gorovij. Na primer razvodnica na Karavankah loči dravsko porečje (severni del v Avstrijo) od slovenskega savskega porečja. Težko določljiva so kraška razvodja.