Ideološke funkcije predsodkov

Velika gospodarska kriza

Posledice gospodarske krize?

Največji problem je bila brezposelnost, ki je prinašala revščino in lakoto.

V ZDA je bilo leta 1933 15 miljonov brezposelnih,

v Ne 3 milijone.

Svetovna gospodarska proizvodnja se je zmanjšala za 37 odstotkov in je padla pod raven svetovne proizvodnje 1913.

Večina držav je vrhunec industrijskega razvoja doživela 1929, nato je še istega leta sledil nagel padec.

Eden od glavnih vzrokov za gospodarsko krizo je bilo cenovno nesorazmerje med kmetijskimi pridelki in industrijskimi proizvodi.

Drugi vir krize je bilo stihijsko in neusklajeno kreditiranje, špekulativna vlaganja v konjunktivne veje industrije, nenadzorovano izdajanje vrednostnih papirjev ter državnih obveznic.

Začelo se je v ZDA, ki so imele rekordno proizvodnjo, rekorden investicijski vložek in rekordno količino neprodanih proizvodov.

Polna skladišča so sprožila zniževanja cen, zmanjševanje proizvodnje, množično odpuščanje delavcev, padanje cen vrednostnim papirjem.

Lastniki so skušali delnice prodati, zato je prišli na tako imenovani črni petek 25. oktobra do zloma na borzi.

Stečaji so se množili, banke so bankrotirale, ker podjetja niso več zmogla vračati dolgov.

1. simpatiziranje s totalitarnimi sistemi

2. Odnos do priseljencev

Švica 1920 10% prebivalstva so priseljenci

1940 5%

Hitlerjev čas se je začel z veliko svetovno gospodarsko krizo in politično krizo v Nemčiji.

Od leta 1929 do 1933 je moral državo voditi osrednji predsednik Hindenburg z dekreti.

V takem položaju sta na popularnosti dobivali dve skrajnosti: komunisti in nacisti.

Na volitvah 1932 so nacisti postali s 37% najmočnejša stranka, kar pa še ni bilo dovolj za večinsko vlado.

RAZVOJ NACIZMA

Weimersko republiko so ogrožala skrajno desničarsdka in komunistična gibanja.

Gospodarstvo je od leta 1920 tonilo v krizo.

- plačevanje reparacij

- politika načrtne inflacije

Španska državljanska vojna

Republikancem pomagajo prostovoljci, SZ komunistom

Francu pomagata NE in IT

1939 – zmaga Franca- DIKTATURA do 1975

1936 zmaga na volitvah Ljudska fronta (komunisti, socialisti, republikanci, anarhisti)

Ukrepi: parlamentarna demokracija, socialne reforme, agrarna reforma

PROTI so bogati meščani, veleposestniki, Cerkev

16. 7. 1936 puč v Maroku, vodi ga general FRANCISCO FRANCO, falanga

Basel, ŠVICA 1928 – 1938

Gospodarska kriza

Razvoj totalitarnih sistemov

Španska državljanska vojna

Odnos do priseljencev

Narodna identiteta

Osebna/skupinska identiteta

Ljudje se od zgodnjega otroštva istovetimo »s seboj«, se torej prepoznavamo kot posamezne, enkratne osebe, kar se kaže kot osebna identiteta.

Vključeni pa smo tudi v številne družbene skupine (prijateljske, poklicne, verske, etnične), ki nam služijo kot vir skupinske identitete.

Kakšne lastnosti pripisujemo skupinam, ki jim pripadamo in zakaj?

»Naše« in »tuje« skupine –

»mi« in »oni«

Lojze Kovačič:

OTROŠKE STVARI

Slovensko gospodarstvo

Šolstvo, kultura, znanost

Industrijsko najbolj razviti del kraljevine

Kreditno-zadružna mreža razpade

1932 – 37 moratorij na kmečke dolgove

Delež agrarnega prebivalstva pade iz 66% na 55% leta 1940

Industrija : ¼ vse jugoslovanske

Izguba Trsta

Elektrifikacija

Železarstvo, papirna, tekstilna, kemična, strojna, lesna, tobačna in živilska industrija

Kulturna avtonomija

Arhitektura : Jože Plečnik, Ivan Vurnik, Vladimir Šubic

1. slovenska univerza 1919

Narodna galerija (1918), NUK 1941, SAZU 1938

Ljubljana, SLOVENIJA PRED DRUGO SVETOVNO VOJNO

Gospodarstvo

Bivanjske razmere

Politično življenje

Ljubljana = dolga vas, hoče postati VELIKA LJUBLJANA

Za škropljenje javnih površin je odsek za cestno nadzorstvo uporabljal 10 avtomobilov, za valjanje 5 valjarjev, smeti izpred hiš pa so njegovi uslužbenci pobirali in odvažali z 8 avtomobili. Sneg so odvažali s konjsko vprego, saj bi bili stroški, če bi to počeli z avtomobili, previsoki.

Septembra 1935 je tako prišlo do zlitja oziroma uradne priključitve nekaterih predmestij k mestu Ljubljana (Moste, Šiška, Vič, Polje, Ježica, Štepanja vas) = Velika Ljubljana

Ljubljana je leta 1931 štela 59.765 prebivalcev, leta 1939 pa že 79.050 prebivalcev.

Stanovanj je bilo 21.959, že oziroma le 4925 stanovanj je imelo kopalnico.

Na mestni vodovod je priključenih 5844 stanovanj.

Nekaj cest je bilo tlakovanih, skoraj 94% pa je bilo peščenih.

LJUBLJANA LETA 1939

590 je kmetov

10.152 oseb je bilo zaposlenih v obrti in industriji,

7.216 v trgovini in prometu,

v javnih službah, svobodnih poklicih in vojski 8.335,

8.855 oseb pa je bilo brez poklica oziroma je bilo uvrščenih v razdelek “ostalo” (rentniki, dninarji idr.)

več kot 10.000 brezposelnih

Politično življenje Slovencev

Delavci so med obema vojnama živeli v barakarskih naseljih, v zelo slabih razmerah in najemniških stanovanjih, najvišji standard za delavce pa so predstavljale enonadstropne vrstne hišice (Bežigrad).

Uradniki in uslužbenci podobnih poklicev so živeli v meščanskih stanovanjih, ki so si lahko privoščili dopust in večji kulturni standard. Najvišji in najmanj številčni sloj so bili podjetniki, industrialci, bankirji, politiki, univerzitetni profesorji in zdravniki. Statusni simboli so bili meščanska vila ali stanovanje s kopalnico, avtomobil, radio, potovanja, ter šolanje njihovih otrok v tujini.

DELAVSKI TABOR

Od JSDS se odcepijo komunisti

Socialistična stranka Jugoslavije

Jugoslovanska socialdemokratska stranka (frakcija)

Delavska socialistična stranka za Slovenijo, Neodvisna delavska stranka Jugoslavije

Komunistična partija Slovenije 1937 – ilegalna

- revolucija osnovni cilj, federativna republika

- slovensko nacionalno vprašanje

- ljudskofrontna politika

LIBERALNI TABOR

● JDS, SDS, JNS

● Nacionalni unitarizem in državni centralizem

● demokratične svoboščine

● razceplljenost znotraj tabra

(Zveza društev kmečkih fantov in deklet, Sokol, skupine intelektualcev,

● povezava z ljudskofrontnim gibanjem

KATOLIŠKI TABOR

SLS (od 1935 del JRZ),

tradicionalizem, vloga cerkve

Koncept totalnega krščanstva

Odklanja liberalizem, fašizem, komunizem

Avtonomistično-federalistična ureditev JUG, punktacije

V 30. letih prevladujejo konservativno-avtoritarni idejni koncepti (Quadragesimo anno 1931)

Študentske organizacije: KATOLIŠKA AKCIJA, STRAŽARJI, BORBAŠ(Izklučujoč odnos, nasilje)

krščanski socialisti se leta 1932 odcepijo

V drugi polovici tridesetih let je slovenski politični prostor že težili k delitvi v dve novi veliki skupini:

prvo, ki je v stanju zaostrenih razmer v Evropi, ob slovenskih mejah in doma pristajala na skupno fronto s komunisti,

in drugo, ki je s komunisti odklanjala vsako sodelovanje.