Introducing
Your new presentation assistant.
Refine, enhance, and tailor your content, source relevant images, and edit visuals quicker than ever before.
Trending searches
Viri:
Hoznak M. Dober dan, književnost, Ljubljana: Mladinska knjiga, 2010
Slodnjak A. Pesnitve in pisma, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987
Mušič J. Zgodbe o pesniku Francetu Prešernu, Ljubljana: Mladika, 2009
http://www2.arnes.si/~sspvkant/cankarjeva.html
http://www.preseren.net/slo/3-1_poezije.asp
ZVOČNI SLOG
BESEDNI (JEZIKOVNI) SLOG
BESEDNE FIGURE Z ZVOČNIM ALI POMENSKIM UČINKOM
GLASOVNE FIGURE
TROPI
OKRASNI PRIDEVKI: sladkih, ...
Ve že noč, ki brídko sliši zdihovati me brez spanja,
ve že svítla zarja, dneva porodnica, de jo ljubim.
ANAFORA
tiho tožbo mojga bled'ga, vel'ga lica, de jo ljubim
SOGLASNIŠKI STIK / ALITERACIJA
Julija Primic
--- Sonetni venec
Ljubezenska tematika
ROMANTIČEN LJUBEZENSKI LIRIK
stalne orientalske oblike liričnnih pesmi
6-30 verzov
brez predpisanega ritma
zapletena notranja rima
povezanost z glasbo
motivi: ljubezen, vino, prijateljstvo
1.
Pesem moja je posoda tvojega imena,
mojega srca gospóda, tvojega imena;
v nji bom med slovenske brate sladki glas zanesel
od zahoda do izhóda tvojega imena,
na posodi v zlatih črkah slava se bo brala
od naróda do naróda tvojega imena;
'z nje svetloba bo gorela še takrat, ko bova
únstran Haronovga bróda, tvojega imena.
Bolj ko Delije, Korine, Cintije al Lavre
bi bilo pozábit' škoda tvojega imena.
refren
razglaša Julijino ime in ga poveličuje
inverzija zaradi pripeva
SKLADENJSKI SLOG, STAVČNE (GOVORNIŠKE FIGURE
Med otróci si igrala, draga! lani - čas hiti;
letos že unemaš srca po Ljubljani - čas hiti.
EPIFORA
REFREN ali PRIPEV
RETORIČNO VPRAŠANJE: Al je moč na prvi prostor jo v zbirálših posaditi,
moč ji prvo čast skazáti, ako v njih je ni kraljice?
brez refrena
rima z glagoli
nasprotujoči si vtisi
prizadetost ob brezbrižnosti
Oči sem večkrat prašal, ali smem
ljubiti te; odgovora ne zvem.
Od déleč gledaš, draga! me prijazno;
prevzetno vihaš nos, ko mimo grem.
Ak v tebe so obrnjeni poglédi,
odtegneš precej svoj obraz očem;
al, ak dekleta druge ogledujem,
zakriti jeze ni ti moč ljudem.
Tako, al ljubiš me, al me sovražiš,
kak bi ti ustregel, siromak ne vem.
NAGOVOR / APOSTROFA: Draga! vem, kako pri tebi me opravljajo ženice,
__________________ a + refren
__________________ a + refren
__________________ b
__________________ a + refren
__________________ c
__________________ a + refren
__________________ d
__________________ a + refren
__________________ e
__________________ a + refren
...
...
RIMA
Kdor jih bere, vsak drugači pesmi moje sodi;
eden hvali in spet drugi vpije: "fej te bódi!"
Ta veli mi: poj sonete; úni: poj balade;
tretji bi bil bolj prijatelj Pindarovi odi.
Bo prijeten morebiti temu glas gazelic;
úni bo pa rekel: kaj za Vodnikam ne hódi?
Razujzdanim bodo moje pesmi prenedolžne;
al tercjalke porekó, de jih je vdihnil zlódi.
Jaz pa tebi sami, draga! želel sem dopasti,
drugih nisem prašal, kaj se jim po glavi blódi.
ocene njegovih pesmi
različne zahteve
nevsiljivo zaključi
NI neposrednega nagovora
anaforičen glagol ve
presenetljiv konec
za njegovo ljubezen ve vse razen Julije
INVERZIJA: Žalostna komú neznana je resnica, de jo ljubim,
Žalostna komú neznana je resnica, de jo ljubim,
v pesmih mojih védna, sama govorica, de jo ljubim.
Ve že noč, ki brídko sliši zdihovati me brez spanja,
ve že svítla zarja, dneva porodnica, de jo ljubim.
Ve že jutro, ve že poldne, ve že mračni hlad večera,
tiho tožbo mojga bled'ga, vel'ga lica, de jo ljubim.
Prebivál'ša mojga stenam, mirni je samoti znano,
tudi nepokóju mesta ni novica, de jo ljubim.
Ve že roža, ki pri poti, koder draga hodi, rase,
ve že, ki nad pótjo leta tica, de jo ljubim.
Ve že mokri prag nje hiše, vsaki kamen blizo njega,
ino ve, ki mimo vodi me stezica, de jo ljubim.
Ve že vsaka stvar, kar vedet in kar slišati od mene,
in verjeti noče draga mi devica, de jo ljubim.
stalna negotovost
primerjave nato osebni primeri
refren sam ne ve
Al bo kal pognalo seme, kdor ga seje, sam ne ve;
kdor sadi drevo, al bóde zréd'lo veje, sam ne ve.
Se pod stropam néba trudi let' in dan nomad;
al pa konec leta bóde kaj prireje, sam ne ve.
In kupec po sveti hodi, al pa kaj dobička bo,
za blago kadar gotove dnarje šteje, sam ne ve.
In vojšak, ki ga trobenta vabi med kanonov grom,
kaj plačilo bo vročine, ran in žeje, sam ne ve.
Lej! tak pevec teh gazelic, al jih bereš tí, al ne,
al pri njih srce ledeno se ogreje, sam ne ve.
In al veš, de tí ga vnemaš, tí mu pevski ogenj daš,
al se smel bo razodeti saj pozneje, sam ne ve.
sredinska in najdaljša gazela
brez refrena
apologija
4 metafore
zaključi brez misli na naeuspeh
Draga! vem, kako pri tebi me opravljajo ženice,
právjo, de v ljubezni moji ni bilo nikdar resnice,
kak si brusijo jezike, in ti štejejo na prste
pri kofeti, kar jih nisem, kar sem ljubil jih, device;
al poslušaj mojo spoved, rekla boš, de sem nedolžen,
de le sama ti si kriva, ak je v temu kaj krivice:
dokler ne cvete še roža, so v časti pri nas vijolce,
zvončike, marjetce, druge tudi čislamo cvetlice.
Kdor ni slišal níkdar péti sladkih pesem Filomele,
rad poslušal bo strnade, šinkovce in druge tice.
Al je moč na prvi prostor jo v zbirálših posaditi,
moč ji prvo čast skazáti, ako v njih je ni kraljice?
Préd dekleta so imele, al kar tí cveteš med njimi,
vseh lepot nobena nima nam dopasti več pravice.
To pomisli, ne zameri, de kar sonce sem zagledal,
od oči so tudi meni se uzdígnile temníce.
časovna perspektiva
antična mitologija (3)
Med otróci si igrala, draga! lani - čas hiti;
letos že unemaš srca po Ljubljani - čas hiti.
Koder hodiš, te mladenči spremljajo z očmi povsod,
satelitov trop nam zvezde kraj oznani - čas hiti.
Zdéj je Hanibal pri Kanah, premagavec tvoj obraz,
naše sŕca Rim ostrášen, ne ustrahváni - čas hiti.
Deklica prevzetna! zmisli, kak je kratek vsaki cvet,
de začne se leto starat že v srpáni - čas hiti.
Pevca ubozega usliši, ki ga ranil tvoj pogled,
préd ko starost bo Maháon njega rani - čas hiti.
De Helenina lepota, tóljkanj mož pred Trojo smrt
ni pozabljena, le pesem sama brani - čas hiti.
zrelo obdobje - 1832
1833 - priloga ilirskega lista
namerno izbrana oblika
Matija Čop