Loading presentation...

Present Remotely

Send the link below via email or IM

Copy

Present to your audience

Start remote presentation

  • Invited audience members will follow you as you navigate and present
  • People invited to a presentation do not need a Prezi account
  • This link expires 10 minutes after you close the presentation
  • A maximum of 30 users can follow your presentation
  • Learn more about this feature in our knowledge base article

Do you really want to delete this prezi?

Neither you, nor the coeditors you shared it with will be able to recover it again.

DeleteCancel

Make your likes visible on Facebook?

Connect your Facebook account to Prezi and let your likes appear on your timeline.
You can change this under Settings & Account at any time.

No, thanks

RAZMERJE MED CIVILNIM PRAVDNIM IN DRUGIMI POSTOPKI

Prezi lahko služi zgolj kot pripomoček pri ponavljanju in ne more nadomestiti predpisane učne literature.
by

Katja D.

on 6 May 2016

Comments (0)

Please log in to add your comment.

Report abuse

Transcript of RAZMERJE MED CIVILNIM PRAVDNIM IN DRUGIMI POSTOPKI

RAZMERJE MED CIVILNIM PRAVDNIM IN DRUGIMI POSTOPKI
FONTS
Razmerje med civilnim pravdnim in civilnim izvršilnim postopkom
Izvršbo potrebujejo le dajatvene sodbe (=tožencu nalagajo dajatev, storitev, opustitev ali dopustitev), kadar toženec prostovoljno ne izpolni izpolnitvenega naloga (naložena obveznost).
Deklaratorne odločbe učinkujejo same po sebi.

Načelo stroge formalne legalitete - izvršilni sodnik je vezan na izvršilni naslov

Relativna samostojnost izvršilnega postopka
: normativno samostojno urejen v Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), sicer le del procesa, ki zagotovi uveljavitev materialne pravice
Razmerje med civilnim pravdnim in upravnim postopkom
Razmerje med civilnim pravdnim in kazenskim postopkom
Razmerje med civilnim pravdnim in civilnim nepravdnim postopkom
Teorije o razmejitvi med pravdnim in nepravdnim postopkom:


Teorija spora
:
pravdni postopek: zadeve, ki so med strankama sporne
nepravdni postopek: nesporne zadeve
kritika
: sporazumna razveza zakonske zveze/mejni spor, odvzem roditeljske pravice

Teorija prevencije in represije
:
namen pravdnega postopka: sankcioniranje že nastalih kršitev;
namen nepravdnega postopka: preprečevanje kršitev pravnega reda
kritika
: ugotovitvena tožba na obstoj delovnega razmerja/odvzem roditeljske pravice

Teorija strank
:
pravdni postopek: stranke kot nosilci nasprotujočih si interesov; nepravdni postopek: udeleženci, ki nimajo nasprotujočih si interesov.
kritika
: stranke z nasprotujočimi interesi v nepravdnih postopkih

Teorija o različni naravi odločb:
pravdni postopek: sodne odločbe avtoritativno ugotavljajo obstoj pravic in pravnih razmerij (deklaratorne sodbe)
nepravdni postopek: sodne odločbe ustanavljajo, spreminjajo ali ukinjajo obstoječa pravna razmerja (konstitutivne sodbe)
kritika
: oblikovalne odločbe v pravdi (razveza zakonske zveze), deklaratorna narava sklepa o dedovanju

Teorija upravnega delovanja:
odločanje sodišč v nepravdnem postopku spominja na upravno odločanje (javni interes, skrbstvo države)
kritika
: tudi v pravdi včasih javni interes, v nekaterih nepravdnih postopkih ni skrbstvene komponente države

Vse te teorije
pomanjkljive
! -->
omiljeni pozitivistični kriterij
(1) nepravdnem postopku se odloča, kadar zakon tako določa - če zakon nič ne določa, pride v poštev pravdni postopek (presumpcija v korist pravdnega postopka)
(2) v nepravdnem postopku se odloča tudi, kadar ga zakon izrecno ne določa, vendar glede na naravo stvari ni možno odločati po drugem postopku


CIVILNI POSTOPKI
1.
Pravdni postopek
: redni, posebni (zakonski spori ter razmerja med starši in otroki, motenje posesti, izdaja plačilnega naloga, spori majhne vrednosti, gospodarski spori)

2.
Nepravdni postopek
Zakon o nepravdnem postopku (ZNP): osebna stanja, družinska in premoženjska razmerja, druge zadeve, za katere je z ZNP ali z drugim zakonom določeno, da se rešujejo v nepravdnem postopku (ali če jih glede na njihovo naravo ni mogoče obravnavati v kakem drugem postopku)

3.
Izvršilni postopek

4.
Pravdni postopek pri specializiranih sodiščih
(delovni in socialni spori)
Posebni postopki v ZNP
Postopki za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij
Postopek za odvzem in vrnitev poslovne sposobnosti
Postopek za podaljšanje in prenehanje podaljšane roditeljske pravice
Postopek za pridobitev popolne poslovne sposobnosti mladoletne osebe, ki je postala roditelj
Postopek za odvzem in vrnitev roditeljske pravice
Postopek za omejitev pravic staršev glede upravljanja z otrokovim premoženjem
Postopek o pridržanju oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah
Postopek o razglasitvi pogrešancev za mrtve in o dokazovanju smrti
Postopek za določitev odškodnine
Postopek za cenitev in prodajo stvari
Postopek za delitev stvari in skupnega premoženja
Postopek za ureditev mej
Postopek za dovolitev nujne poti
Postopki z listinami in sodnimi depoziti
Postopek v stanovanjskih zadevah
Postopek za ureditev razmerij med solastniki


● večja formalnost pravdnega postopka
● pravdni postopek se vedno začne na predlog strank (dispozitivno načelo), nepravdni postopek se pogosto začne po uradni dolžnosti (oficialno načelo)
● preiskovalno načelo v nepravdnem postopku (dejstva, ki jih stranki nista navajali)
● načelo ustnosti in načelo neposrednosti v pravdi
● stranki v pravdnem postopku/udeleženci v nepravdnem postopku
● pravna sredstva – v nepravdnem postopku pogosto odloča o pritožbi sodišče iste stopnje

Razlike med pravdnim in nepravdnim postopkom
Če pravdno sodišče ugotovi, da je treba postopek voditi po pravilih nepravdnega postopka, s sklepom ustavi pravdni postopek. Po pravnomočnosti sklepa se postopek nadaljuje pred pristojnim nepravdnim sodiščem.
Dejanja, ki jih je opravilo pravdno sodišče ter izdane odločbe niso brez pravne veljave samo zaradi tega, ker jih je sodišče izdalo v pravdnem postopku.

Če nepravdno sodišče ugotovi, da je treba postopek voditi po pravilih pravdnega postopka, s sklepom ustavi nepravdni postopek. Po pravnomočnosti sklepa se postopek nadaljuje pred pristojnim pravdnim sodiščem.
Če je bilo v nepravdnem postopku odločeno o stvari, ki bi se morala reševati po pravilih pravdnega postopka, je tako odločbo mogoče izpodbijati s pravnimi sredstvi iz tega razloga samo, če je nepravdno sodišče zagrešilo katero od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka.

Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP): upravni in drugi državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, kadar v upravnih stvareh neposredno uporabljajo predpise ter odločajo o pravicah, obveznostih in pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb ali drugih strank.

Upravna zadeva: kolizija zasebnih in javnih interesov
Civilni spor: kolizija med interesi fizičnih ali pravnih oseb (osebe javnega prava nastopajo v civilnem sporu kot subjekti, nikoli kot oblast).

V upravnem postopku se odloča o pravicah ali pravnih razmerjih, kadar tako predpisuje zakon. Če zakon posebej ne predpiše upravne pristojnosti, je treba uveljaviti varstvo pravice pred civilnim sodiščem.
KOMPETENCA O KOMPETENCI
(odločanje o pristojnosti):
Sodišča so pristojna odločati, ali zadeva spada v sodno ali upravno pristojnost - pri nas v kompetenčnem sporu odloča Ustavno sodišče.

Pravdno sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali spada spor v sodno pristojnost. Če ugotovi, da ni pristojno, se izreče za nepristojno, razveljavi opravljena pravdna dejanja in zavrže tožbo. Če sodišče odloči v sporu iz upravne pristojnosti, je podana absolutna bistvena kršitev pravdnega postopka, zoper katero je dovoljeno tudi izredno pravno sredstvo revizija.

Če upravni organ izda odločbo v zadevi iz sodne pristojnosti, je odločba nična po samem zakonu. Za nično jo je možno razglasiti kadarkoli po uradni dolžnosti, na predlog stranke ali na predlog državnega tožilca.

UPRAVNI SPOR:
Proti odločitvam in dejanjem upravnih organov ter nosilcev javnih pooblastil je zagotovljeno sodno varstvo pravic in zakonitih interesov državljanov in organizacij
Predhodno vprašanje in medsebojna vezanost na pravnomočne odločbe
Predhodno vprašanje: vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice oziroma pravnega razmerja, ki samo ni predmet pravde, vendar je od njega odvisna odločitev v glavni stvari (npr.: če je bilo škodno dejanje povzročeno s kaznivim dejanjem, to vpliva na zastaralni rok). Gre za pravno vprašanje (ne dejansko).

Če je odločba civilnega sodišča odvisna od prehodne odločitve kazenskega sodišča, civilno sodišče lahko:
(1) samo reši vprašanje (težava: domneva nedolžnosti)
(2) prekine postopek in počaka na odločitev kazenskega sodišča.

Odločba civilnega sodišča o predhodnem vprašanju ima učinek le v pravdi, v kateri je bilo vprašanje rešeno, in nima vpliva na odločanje kazenskega sodišča.

Če je kazensko sodišče že odločilo o vprašanju, ki pomeni za civilno sodišče predhodno vprašanje, je civilno sodišče na tako odločitev vselej vezano!
Identično dejansko stanje
Civilno in kazensko sodišče obravnavata isti historični dogodek (npr. prometno nesrečo).

Civilno sodišče je vezano samo na obsodilno sodbo kazenskega sodišča, vendar samo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornost
i.
Na primer: pri odločanju o krivdi in odškodninski odgovornosti

Civilno sodišče
ni
vezano na oprostilno sodbo kazenskega sodišča. Obstoj odškodninske odgovornosti je neodvisen od obstoja kaznivega dejanja.

Kazensko sodišče na pravnomočno sodbo civilnega sodišča ni vezano.

Adhezijski postopek
Kazensko sodišče obravnava premoženjskopravne zahtevke, ki so nastali zaradi izvršitve kaznivega dejanja (npr. povrnitev škode ali vračilo stvari)

Premoženjski zahtevek lahko v adhezijskem postopku uveljavlja, kdor bi ga sicer lahko uveljavljal v pravdi (oškodovanec).
Sodišče lahko premoženjskopravni zahtevek oškodovancu prisodi ali ga napoti na pravdo (ni dovolj podatkov, oprostilna ali zavrnilna sodba).
Full transcript