Loading presentation...

Present Remotely

Send the link below via email or IM

Copy

Present to your audience

Start remote presentation

  • Invited audience members will follow you as you navigate and present
  • People invited to a presentation do not need a Prezi account
  • This link expires 10 minutes after you close the presentation
  • A maximum of 30 users can follow your presentation
  • Learn more about this feature in our knowledge base article

Do you really want to delete this prezi?

Neither you, nor the coeditors you shared it with will be able to recover it again.

DeleteCancel

Make your likes visible on Facebook?

Connect your Facebook account to Prezi and let your likes appear on your timeline.
You can change this under Settings & Account at any time.

No, thanks

Copy of Ekspresionizam u Sloveniji nakon Kogoja

No description
by

leon stefanija

on 9 May 2016

Comments (0)

Please log in to add your comment.

Report abuse

Transcript of Copy of Ekspresionizam u Sloveniji nakon Kogoja

Vilko Ukmar (1905-1991)
Biografske notice
1923-30 studira na Konservatoriju u Ljubjani; studij glazbe poglablja na Novom bećkom konservatoriju (I. Langstroth) i Akademiji za muzičku i kazališnu umjetnost (F. Schmidt), dok muzičku povijest studira u Zagrebu (S. Stražnicki). Iako kod Kogoja nije studirao, priznaje ga za "duhovnog mentora" (Klemenčič 1988: 77)
1931 diplomirao juristiku u Ljubljani
1934–39 predaje povijest glazbe u Ljubljani na Konservatoriju
1939–46 direktor ljubljanske Opere
1946–74 profesor za povijesne i estetske predmete na Akademiji za glasbo
1962–74 profesor na Oddelku za muzikologijo u Ljubljani

Djela
1.
simfonija (1957)
2. simfonija (1962)
Transformacije za simfonični orkester (1973)
Lepa Vida, balet (1955)
Godec, balet (1963)
III. godalni kvartet (1959)
Novele za violončelo in klavir (1960)
Ekspresije za klavir (1956)
Sentence za klavir (1968)
Astralna erotika, ciklus samospevov (1968)
Matija Bravničar (1897-1977)
Emil Adamič: Koncert Bravničar-Kogoj, SN LVIII, št. 118, 27. 5. 1925. Slovenec: političen list za slovenski narod. Ljudska tiskarna, 28.05.1925.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N6EERSZY>
Danilo Švara (1902 -1981)
Biografske notice
1920-2 U Beću studira na Visokoj školi za svetsku trgovinu, privatno klavir kod Antona Trosta
1922-5 studij državoznanstva, Univerzitet u Frankfurtu na Maini, klavir kod Fritzu Malati i zdirigiranje pri Hermannu Scherchenu.
1925-7 korepetitor i dirigent v ljubljanski Operi
1927-30 u Frankfurtu na Konservatoriju dr. Hocha: kompoziciju (B. Sekles), koncertno (H. v. Schmiedel) i operno dirigiranje (L. Rottenberg) te režiju (H. Wallerstein).
Nakon 1930 sa kraćim prekidima djeluje u Ljubljani kao dirigent (direktor Opere 1957-9), muzički kritičar i dirigentski pedagog na Akademiji za glasbo (do 1972).

Djela
6 opera
Desetak simfonijskih djela (5 simfonija)
Komorne i solistične skladbe
Generacija skladatelja rođenih 1920ih i 1930ih
Uz
Božidara Kantušera
( 5.12.1921, Pavlovski Vrh - 9.5.1999, Pariz), koji je studirao kod Srečka Koporca i od 1950 živi u Parizu, gdje studira sa O. Messiaenom i ustanovio je Bibliothèque Internationale de Musique Contemporaine (BIMC), među skladateljima nakon II. rata na različite načine povezani su ekspresionističnim potezama mnogi skladatelji. Dok Klemenčič (1999) piše, da je Primož Ramovš u svojoj Simfoniji 69 dostigao "subjektivizem modernizma", kod Rijavca su skladatelji zapravo dosta često (1979) apostrofirani "blizu" ili "daleko" od "ekspresionistične izpovednosti": Z. Ciglič, R. Gobec, M. Lipovšek, P. Merku, I. Petrić, P. Ramovš, P. Šivic, D. Škerl, A. Srebotnjak, I. Štuhec.
Pavle Merku
(12.7.1927, Trst) jedini iz tih generacija ističe svoju bliskost sa ekspresionizmom,

Pojam prelazi u neki opštu estetsku oznaku, ne stilsko usmjerenje. Iako...

Rijavec je među navedenima
Alojza Srebotnjaka
(27.6.1931, Postojna - 1.12.2010, Ljubljana) ipak označio kao pripadnika ekspresionizma: "značilno ekspresivno občutljivost, ki ga je mnogo kasneje v bolj all manj serialno koncipiranih skladbah pripeljala na pozicije nekakšnega neoekspresionizma postschönbergovskega tipa".
Često se navodi Srebotnjakov stvaralački motto:
"Ustvarjam na različne načine, pač odvisno od dela, ki ga želim ustvariti. Pisanje glasbe v glavnem zahteva natančne tehnične priprave in razčlenitev tehničnih možnosti. A vse to mora biti v službi enega samega cilja: izpovedovanja lastne notranjosti."
Uz njega mogli bismo dodati još
Jakoba Ježa
(23.11.1928, Boštanj), uz Srebotnjaka još jednog majstora vokala, koji je uredio dio Kogojeve ostavštine i sam apelira na nekakvu "intimnu ekspresivnost" (Rijavec) glazbenog izraza. No u različitim oblicima moguće je ekspresionističke poteze tražiti i kod pojedinih skladbi drugih članova grupe Pro musica viva: naročito
Lojzetu Lebiču
(23.8.1934, Prevalje)
,

I
goru Štuhecu (15.12.1932, Sv. Ana pri Mariboru), manje kod
Milana Stibilja
(2.11.1929, Ljubljana)
Darijana Božiča
( 29.4.1933, Slavonski Brod)
Ive Petrića
(16.6.1931, Ljubljana).
No: svrstati li Alojza Ajdiča (6.9.1939, Fojnica pri Sarajevu) među ekspresioniste, što mu po eksplicitnoj glazbenoj poetici svakako pristoji - ali njegova estetska rješenja gotovo izmiću svaku relevantnost ekspresionizma kao stilske oznake?
Marij Kogoj
Ekspresionizem med vojnama
Ekspresionizem po 1945?

Ekspresionizem na Slovenskem po Kogoju
leon.stefanija@ff.uni-lj.si
Marij Kogoj (1892-1956)
1914 -
Trenotek
, njegov prvenec
http://tvslo.si/predvajaj/trenotek-marija-kogoja/ava2.139960218/
Bagatele (Kogoj/Srebotnjak)
http://tvslo.si/predvajaj/eva-nina-kozmus-simfonicni-orkester-rtv-slovenija-in-en-shao-m-kogoj-c-nielsen-l-van-beethoven/ava2.131390818/
Začetki duševne bolezni: Loparnik jih postavlja v leto 1921-2, Uroš Lajovic zatrjuje, da je še za časa komponiranja
Črnih mask
težkoo govoriti o skladateljevi duševni bolezni.
http://www.pogledi.si/ljudje/v-iskanju-kogoja
Loparnik, Borut. "Dramaturška in kompozicijska zasnova Kogojeve opere "Kar hočete"." Muzikološki zbornik letnik 2 (1966) str. 77-94.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7IE2AZX7>
Pet malenkosti (Kogoj/Merku)
http://tvslo.si/predvajaj/slovenski-glasbeni-dnevi-2010-orkester-slovenske-filharmonije-zbora-in-uros-lajovic-m-kogoj-u-pompe-l-lebic-t-vulc/ava2.72389474/
Glasbena poetika Kogoja
"Glasba izraža vse, kar spada v čas in nosi vse lastnosti značajev, vsako stanje, mir ter vsako pregibanje, od počasnega do najhitrejšega, zaporedno in istočasno, vsako barvo, vse nijanse, svetlobo, temo, vsaki duh, ton, značaj in vse notranje lastnosti v vseh stopnjevanjih: strah, mehkobo, pomirjenje, pričakovanje, presenečenje, veselje, odločnost, norost, pobožno vdanost, otožnost, vznemirjenost, pobitost in ljubko sladkost."

(M. Kogoj, O umetnosti, posebno glasbeni, Dom in svet XXXI, str. 93.)
1932 -
Malenkosti
, 22 klavirskih miniatur
Kogoj, Marij. "O umetnosti, posebno glasbeni." Dom in svet letnik 31. številka 1/2 (1918).
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0VA633LE>
Raziskovalci Kogoja
Najugledniji: Borut Loparnik, Jakob Jež, Ivan Klemenčič
Bio- bibliografski kompas
Kompozicijske rešitve
Uroš Lajovic rekapitulira glavne kompozicijske značilnosti opere Črne maske
kompozicijske novosti
Govorni spev - Sprechgesang,
"Na žalost Kogoj ni imel smisla za oblikovanje, za zgradbo dela. Pri njem se zelo hitro menjajo situacije, vedno novo nalaganje gradiva. Ni motivov kot tematskega materiala, na katere bi se med razvojem dalo opreti, graditi naprej. V celi operi sta dejansko le dva motiva, ki se večkrat pojavita. Na splošno pa bi rekel, da je bil Kogoj »dvotaktni« skladatelj. To je povsem legitimen postopek, ki ga najdemo tudi pri drugih skladateljih iz začetka 20. stoletja, npr. Stravinskem, Debussyju in še nekaterih. Ta postopek pa ima tudi svojo praktično plat, saj so kratki motivi pri tej operi omogočali razmeroma lažja krajšanja, povezovanja in podobno."

Uvajanje novih instrumentov: flexaton
"Osnovna napornost, težavnost za percepcijo tega skoraj tri ure trajajočega dela izhaja iz polifone zasnove. Vsak glas ima svojo imanentno logično linijo. Enkrat se pridruži enemu, drugič drugemu glasu, nato se »seli« naprej, s čimer ustvarja zelo komplicirano glasbeno snov, ki ji je zelo težko slediti in ki zelo utruja tako izvajalce kot poslušalce. Tri ure Kogojeve opere odtehtajo tri simfonije!"
Lebdeći tonalitet (schwebende Tonalität). "Njegov izraz je ekspresionističen, v tako imenovani lebdeči tonaliteti (schwebende Tonalität). Nikoli ne vztraja pri neki kategoriji akordov, temveč vedno znova in znova prehaja iz ene v drugo, višjo kategorijo akordov.

Poleg bitonalnosti pa najdemo ob koncu prve slike, pri satanskem plesu, še tritonalnost! Pri tem se poslužuje raznih postopkov, ki med razvojem dogajanja občasno pripeljejo do neznosnih sozvočij, ko posamezni parti dela dobesedno udrihajo drug čez drugega, kar je lahko naporno."
glasbena poetika in recepcijske spremenljivke
Loparnik, Borut. "Andante za violino in klavir Marija Kogoja." Muzikološki zbornik letnik 11 (1975) str. 74-81.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4WA1L4GQ>
Od Schrekerja se je naučil kompozicijske tehnike s tehniko instrumentacije, ki jo je pač moral pozneje zbrusiti še sam, od Schönberga pa je prevzel njegov govorni spev. Bal sem se njegovega večjega vpliva na Kogoja, a ga z izjemo enega samega schönbergovskega dvanajsttonskega akorda ni.
Kogojevo kompozicijsko izhodišče
(http://www.pogledi.si/ljudje/v-iskanju-kogoja):
Emil Adamič: "Muzika, ki sem jo slišal, je še vino, ki vre ... Površnemu poslušalcu bo težko ločiti muziko Kogojevo od Bravničarjeve, še težje ubraniti se čutu enoličnosti, ker navidezno ustvarjata z enakimi harmoničnimi, ritmičnimi, tudi tehničnimi sredstvi, kakor malodane vsa sodobna glasba."
V. S. (S. Vurnik): »Koncert Bravničar-Kogoj«, S LIII, št. 122, 3. 6. 1925.
Slovenec: političen list za slovenski narod. Ljudska tiskarna, 03.06.1925.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RTR9Z4Q0>

Stanko Vurnik:
Biografske notice
1920–21 študij violine v Gorici pri R. Ziki in F. Wirsingu
1932 d
iploma iz kompozicije pri Slavku Ostercu. kompozicijo je študiral tudi pri Kogoju.
1919–45 violinist ljubljanske Opere
1945–49 dekan Akademije za glasbo v Ljubljani
1952–68 profesor kompozicije na Akademiji za glasbo v Lju
b
ljani
od 1972 redni član SAZU

Dela za orkester
1931 Hymnus slavicus
1932 Kralj Matjaž
1932 Slovenska plesna burleska
1933 Divertissement za pf in godala
1938 Belokranjska rapsodija
1940 Simfonična antiteza
1947 1 Simfonija
1950 Kurent
1951 Simfonija in Ré
1945-55 Plesne metamorfoze
1958 Sinfonia stretta
1962 Koncert za violino in orkester
1968 Plesni kontrasti II
1968 Fantasia rhapsodica za violino in orkester
1973 Simfonija Faronika
1922 - Piano/4:
Značilnosti njegovoga sloga
O'Loughlin apostrofira
kot:
- poznoromantičnojedro
- blizu ljudski melodiki, zlasti pred vojno
- mahlerijanska gestika
- bartokovske sekunde
ONLINE leksikon:
http://www.primorci.si/osebe/bravni%C4%8Dar-matija-/592/
Partenij 4, (1966)
D. Cvetko:
"Nadovezujući se na kasni romantizam Ukmar je našao put do muzičkog ekspresionizma, pri čemu nije nije zabacio romantičke temelje, da bi toj stilskoj sprezi ostao vjeran do danas. ... U svojo se muzici povremeno služi također dodekafonijom i slobodnom tonalnošću. Ukmar je profinjen lirik s vidnom naklonošću prema kontemplativnosti, što izrazu njegovih djela daje posebno obilježje."
Između rata
Između rata

"Srečko Koporc
(17.11.1900, Dobrnič - 19.2.1965, Ljubljana.)
Malo njegovih djela je preživjelo (u navalu depresije zapalio je većinu radova). Studirao kod oca, Hladnika, Kogoja, Michla te u Beću i Prazi, gde je 1919 diplomirao. Kao teoretičar uticao je na nekoliko glazbebenika (Loparnik, Lebič) - više kao figura-promotor nove glazbe. Preko njega očuvan je traktat "Kogojeve [akordne] permutaciD. Cvetko:"Nadovezujući se na kasni romantizam Ukmar je našao put do muzičkog ekspresionizma, pri čemu nije nije zabacio romantičke temelje, da bi toj stilskoj sprezi ostao vjeran do danas. ... U svojo se muzici povremeno služi također dodekafonijom i slobodnom tonalnošću. Ukmar je profinjen lirik s vidnom naklonošću prema kontemplativnosti, što izrazu njegovih djela daje posebno obilježje."je". Autor je spisova "Osnovne kompozicijske tehnike", "Skrivnost dvanajstih tonov", "Glasbena hierogramatika", "Prolegomena bioritmike".

F
ranc Šturm
(17.6.1912, Št. Peter na Krasu - 11.10.1943, Iški Vintgar) npr. u drugoj (Largo) iz ciklusa "Male skladbe", napisane 1934, blizu je "traženjima unutrašnjosti", iako nikako ne možemo njegov opus označiti kao ekspresionistički u cjelini. U pojedinim djelima pak sliku o ekspresionizmu između dva rata dopunjuju i neki radovi (npr. List v album za klavir, 1921)
Janka Ravnika
(7.5.1891, Bohinjska Bistrica - 20.9.1982, Ljubljana), E
mil Adamič (
25.12.1877, Dobrova pri Ljubljani - 6.12.1936, Ljubljana) u nekolicini horskih pjesama kao Napitnica i Kadar vstanemo, L
ucijan Marija Škerjanc (
17.12.1900, Gradec - 27.2.1973, Ljubljana) u sezoni 1926-7 (Koncert za klavir i orkestar), S
lavko Osterc u
nekim djelima (17.6.1895, Veržej - 23.5.1941, Ljubljana) te uz Šturma još neke poteze u djelima pojedinih njegovih učenika: npr. u formi "nezapazivih trenutaka" (U. Krek) kod D
emetrija Žebreta (
22.12.1912, Ljubljana - 13.3.1970, Ljubljana)
Skladatelj o svom radu: "... jako sam se oddaljio od avangardizma svojih mladih ljeta i nikako nisam našao duhovnog kontakta sa njemačkom dodekafonijom, koja mi je bila suviše dogmatična. U Norveškoj pak sam kod nekih vodećih skladatelja našao smijer, koja je bila dodekafonska in nacio-nalna ujedno. I kada sam poslušao ta dijela sa partiturom u ruci, porodila mi se misao, da bi taj smijer odgovarao i Slavenima. Rješenje te slafalice bila bi samo u tome, da bi niz bio svojski obojen. Niz ima naime tu predivnu svojskost, da i kod svih obrtaja sačuva svoj karakter. Tako sam započeo vrstu skladbi, koje sam imenovao Dodekafonij".
Srebotnjak, INVENZIONE VARIATA PER PIANOFORTE (1961) https://sites.google.com/site/stefanijaleon2/home/za-studente/Track_01.mp3
Božidar Kantušer, Incantation. https://sites.google.com/site/stefanijaleon2/home/za-studente/KANTUSER-INCANTATION.MP2?attredirects=0&d=1
Lebič, Iz kamna v vodi, 1999: ekspresionizam?
Generacije skladatelja rođenih nakon 1945
Kao simptomatične mogu se za generacije rođene nakon 1945 usporediti tri skladatelja:

Tomaž Svete
(29.1.1956, Ljubljana), autora 7 opera i desetak simfonijskih skladbi (od toga dvije simfonije i četiri koncertantna djela):
U MGGovoj enciklopediji je za Svetetovu glazbu izvedena specifika iz njegove opere Kriton (2000): "Verschlingung der ethischen und pragmatischen Ebenen von Sokratischen Tod im Rahmen einen neuen musikalischen Expressionismus thematisiert."

Tadeja Vulc
(1978), autorica nekoliko uspješnih djela, jedna umjetnički najuvjerljivijih mladih skladateljica


Uroš Rojko
(9.9.1954, Ljubljana)
:
"Es geht mir in der Tat um Schönheit, aber diese Schönheit hat eine Tiefe, hat einen Grund. Dieser Grund liegt nicht in unserer Welt, ist etwas, was unsere Welt nicht bieten kann und was ihr dennoch zugrundeliegt. Natürlich möchte ich meine Musik nicht zu einem Punkt von New Age oder änlichem bringen, wo es nur darum geht, therapeutisch einen Zustand zu bekommen [...]. Meine Musik hat keine therapeutische Absicht, sie grenzt schon eher an ein natürliches Erlebnis, so daß man sich als Mensch wohlfühlt. [...] Mein Leben ist so gekommen, daß ich für mich eine andere Welt suche. Die Musik drückt das aus und ist ein Teil von mir. "(Lauschen auf die innere Musik. Wolfgang Rüdiger im Gespraäch mit Uroš Rojko, ARS MUSICI {AM} 1122-2, Freiburger Musik Forum 1995, 15, 18-19.)"
Vulc, Svetlobne sence. https://sites.google.com/site/stefanijaleon2/home/za-studente/Vulc%20Svetlobne%20sence.mp3?attredirects=0&d=1
Vulc, TV portret, 6'45-8'05'': http://tvslo.si/predvajaj/portreti-mladih-slovenskih-skladateljev-rok-golob-in-tadeja-vulc/ava2.99591626/
The end of Expressionism?
Tim pitajem David Fanning završava ocrt ekspresionizma u Grove-ovoj enciklopediji, izpostavljajući uzroke opuštanja ekspresionizma kao sloga u ime autonomije (
‘The idea that the true purpose of art was to express personality could only gain ground when art has lost every other purpose
’, Gombrich, 1950, p.398). Kao umjetnički ideal se ekspresionizam zaljuljao u trenutku,
"as soon as artists began to realize that their autonomy had been bought at the cost of their own impotence and their audience’s indifference. Exhilaration in freedom gradually gave way to a bad conscience over relevance
".

No zanimljiva je njegova primjedba oko daljeg žvota ekspresionizma nakon 1945:

"
In its least intellectualized form Expressionism from the mid-1950s on has supplied many composers east of the former Iron Curtain with a non-élitist, ready-to-serve musical dissidence
, which has allowed audiences to read their own social agony into the music; but with few exceptions (such as the best works of
Schnittke
) it has been applied in these countries with a naivety of technique which makes it difficult for Western audiences to respond without embarrassment.
At the other intellectual extreme Expressionism lives on in the work of, for example, Finnissy
.
Perhaps its most valuable legacy has been as a vital ingredient in an internationally communicative, progressive style, less militantly dehumanized than the 1950s avant garde yet still untainted by proximity to the entertainment industry.
In this sense Expressionism has been embraced by countless composers.
As an onomatopoeia of the emotions, as a subversive corrective force to complacency or academicism, musical Expressionism seems likely to live on and reappear in limitless, unforeseeable new guises.
"
"U svom najmanje intelektualiziranom obliku ekspresionizam od sredine 1950-ih omogućio je mnogim skladateljima istočno od nekadašnje željezne zavijese neelitističko,
za upotrebu spremno glazbeno disidentstvo, koje je dozvoljavalo publici u glazbi vidjeti osobnu socialnu agoniju;
ali uz neke iznimke (kao najbolja djela Schnitkea) u tim zemljama bilo je to urađeno
sa toliko naivnosti tehnike
, da je
zapadnim publikama teško reagirati bez stida
."

"Na drugom intelektualnom ekstremu ekspresionizam živi u radu, na primjer, Finnissyja."

"No možda je njegova najvrijednija ostavština to, da ostaje kao vitalni sastojak u međunarodno komunikativnom, progresivnom stilu, manje ratoborno dehumaniziranog od avangarde u 1950im no još uvijek neokaljanog od blizine industrije zabave. U tom smislu ekspresionizam prihvatili su bezbrojni skladatelji. Kao onomatopeja emocija, kao subverzivna korektivna snaga prkoseći samozadovoljstvu ili akademizmu, glazbeni ekspresionizam čini se živi nadalje i ponovno se pojavlja u neograničenim, nesagledivim novim pojavnim oblicima. "

Glazbena djela u određenoj mjeri kod sva tri pomenuta skladatelja zahtjevaju refleksiju o segmentima ekspresionizma u njima: Tomaž Svete na neki najdirektniji način, sa prizivanjem kompozicijskog aparata bećkih modernista i ekspresionista, Vulčeva sa "univerzalnim zvukovljem", koji je podstiću na nekakvu "auto-komunikaciju" sa svijetom, Rojkov glazbeni tok sa idejom o skladatelju kome je osnovna djelatnost "prevođenje, kanaliziranje primarne energije u materialnost."
Domneva
David Fanning (Grove Dictionary ...: Expressionism):

"Kot onomatopoeja emocij, kot subverzivna korektivna moč, ki kljubuje samozadovoljstvu ali akademizmu, glasbeni ekspresionizem, tako se zdi, živi nadalje in se zopet pojavlja v neomejenih in težko vidljivih novih pojavnih oblikah."
Full transcript