Loading presentation...

Present Remotely

Send the link below via email or IM

Copy

Present to your audience

Start remote presentation

  • Invited audience members will follow you as you navigate and present
  • People invited to a presentation do not need a Prezi account
  • This link expires 10 minutes after you close the presentation
  • A maximum of 30 users can follow your presentation
  • Learn more about this feature in our knowledge base article

Do you really want to delete this prezi?

Neither you, nor the coeditors you shared it with will be able to recover it again.

DeleteCancel

Make your likes visible on Facebook?

Connect your Facebook account to Prezi and let your likes appear on your timeline.
You can change this under Settings & Account at any time.

No, thanks

Copy of Untitled Prezi

No description
by

Katja Frumen

on 6 April 2013

Comments (0)

Please log in to add your comment.

Report abuse

Transcript of Copy of Untitled Prezi


-Amadea Gomboc
-Simona Dijak
-Gaja Koler
-Katja Frumen
-Ines Gostenčnik
-Matic Cizel Robert Rosenthal Pygmalionov eksperiment ODZIVI Rezultati Povprečni inteligenčni količnik učencev eksperimetalne skupine (N=65) se je v obdobju dveh let povečal za 12 IQ točk, med tem ko so učenci kontrolne skupine (N=255) pridobili 8 IQ točk, pri čemer je bila razlika med obema skupinama 4 IQ točke, statistično pomembna. V kolikšni meri pričakovanja vplivajo na socialno resničnost in kdaj jo pričakovanja tudi ustvarjajo? Robert K. Merton "Samouresničujoča se prerokba je v začetku napačna definicija situacije, ki izzove novo vedenje, katero nadalje povzroči, da se primarno napačna ocenitev situacije uresniči. Navidezna veljavnost samouresničujoče se prerokbe ohranja prevlado napake, kajti prerok bo dejanski izhod dogodkov videl kot dokaz, da je imel že od začetka prav." (Merton, 1948, 195, kurziv v originalu). Sodelovalo 18 razredov; po trije na eno stopnjo- od vrtca do petega razreda.
Na učencih aplicirali test inteligentnosti TOGA (test of general ability), ki bi naj uspel izločitit tiste, ki bodov naslednjih osmih mesecih pokazali pomemben napredek na intelektualnem področju.
Vsakemu od učiteljev je bil štiri mesece po aplikaciji testa podan imenski seznam učencev, pri katerih je domnevno pričakovati tovrsten učinek.
Ta seznam pa je znotraj vsakega razreda sestavljalo 20% naključno izbranih učencev eksperimetalne skupine. Samouresničujoča
se prerokba Tuji mediji poročajo, da bo Slovenija potrebovala finančno pomoč... Bodo ta pričakovanja vplivala na našo socialno resničnost? Prvi začel proučevati pojav samouresničujoče se prerokbe tudi eksperimentalno (Madon idr., 1997); tudi z živalmi.

Leta 1964 opravil sedaj že klasični eksperiment (Rosenthal in Jacobsen, 1973), ki proučuje vpliv pričakovanja učiteljev na razvoj inteligentnosti pri učencih. KRITIKE Možnosti zmanjšanja pogostosti pojavljanja samouresničujoče se prerokbe Možne negativne posledice samouresničujoče se prerokbe so resne in vredne preučitve možnosti zmanjšanja pogostosti njenega ponavljanja (Rosenthal, 2002).

Možnosti za zmanjšanje pojavljanja samouresničujoče se prerokbe, ki jih ima na voljo ciljna oseba

Ciljna oseba: kot pasiven objekt prepuščena vplivu pričakovanj drugih
- aktivna vloga ciljne osebe Ponovna
analiza NEKRITIČNA
SPREJETOST "Obžalovanja vredno, da je zapustila roke raziskovalcev." THORNDIKE, 1968 - Opozori na zanesljivost uporabljenih inteligenčnih testov. NAJVEČ KRITIK - Povezanost pričakovanj učiteljev in IQ. - Vzročni pojav? - Snow: dvom o neposredni povezanosti "Učenci so neuspešni preprosto zato, ker tako pričakujejo njihovi učitelji."
(Wineburg 1968) Cole rezultate potrdi kot
nedvoumno potrjujoče. WINEBURG - Izpostavi zgodovinski kontekst. "Pygmalion je uporabil empirične podatke, da bi dokumentiral to, v kar verjamemo ljudje." - Učitelji = izvor družbenih problemov? (Wineburg, 1987) PONOVNE ANALIZE - Kaj pa velikost skupin? - Odnos kontrolne in eksperimentalne skupine. Lecky poroča o težnji ciljne osebe, da uskladi informacije z obstoječim konceptom sebe (Lecky, 1945; v Madon idr., 2001).

Swann oblikuje teorijo o samopreverjanju (Swann in Elly, 1984; v Madon idr., 2001).

Ugotovitev: tako zapomnitev kot priklic informacij, ki so skladne s konceptom sebe = boljša
- Informacije skladne s konceptom sebe = bolj verodostojne in dojete.

Ciljne osebe samouresničujoče se prerokbe so le redko tako voljne, da bi preprosto postale to, kar drugi od njih pričakujejo (Madon idr., 2001). Pri ciljni osebi je težnja po ohranjanju koncepa sebe pogosto tista, ki pomembno vpliva na uresničitev samouresničujoče se prerokbe.

Raziskave nakazale: do samouresničujoče se prerokbe redkeje prihaja v primerih, ko ima ciljna oseba nizko potrebo po socialni potrditvi (Laszlo in Rosenthal, 1970) ter visoko stopnjo samospoštovanja (prim. Jussim, 1986).

- Spremembe na kognitivni ravni.

Teoretično lahko spremeni ciljna oseba pod vplivom prerokovih pričakovanj koncept sebe, a hkrati ne da kompatibilnega odziva, ki bi imel za posledico uresničitev prerokbe. PRIMER! Sklep



Za učinek napačnih pričakovanj preroka na ciljno osebo = Pomembno zavedanje ciljne osebe o prerokovih pričakovanjih in napačnosti le teh. Tudi prerok ima možnost vplivanja na zmanjšanje pogostosti pojavljanja samouresničujoče se prerokbe : na ravni vedenja (sprememba vedenja/ vzdržnost pri vedenju). PRIMER


Napotki, kako ravnati z ljudmi - Franzoi (2006).

V kolikor je vedenje preroka drugačno od vedenja, ki bi sledilo iz njegovih pričakovanj, pride do samoizničujoče se prerokbe -> posledice, ki so nasprotne pričakovanim. PRIMER Na zmanjšanje pojavljanja samouresničujoče se prerokbe prerok lahko vpliva tudi s spremembo svojih napačnih pričakovanj do ciljne osebe. Sprememba je možna, če se prerok svoje napačnosti zaveda.

VIDEO * Nekatere navdušuje, drugi so pesimistični.

* Skrajna mnenja: Znanje o tem, da imajo pričakovanja lahko samouresničujoče se posledice = opozorilno sporočilo / sporočilo upanja. Negativna pričakovanja o osebi: povzročijo, da ta ne razvije potencialov, ki jih ima. Pozitivna pričakovanja: sporočilo upanja -> pričakovanja pomembnih oseb -> pomagajo doseči uspehe, ki so bili prej le sanjani (Harris, 2007). Raziskovalno področje samouresničujoče se prerokbe Teoretično in empirično delo znotraj
socialne psihologije med leti 1955 in 1985: Jussim (1991) kot glavno tezo navaja tezo o socialni resničnosti kot ustvarjeni s strani udeleženih v interpersonalnih interakcijah. Močna verzija predpostavlja, da socialna percepcija ustvarja socialno resničnost v isti ali večji meri kot jo reflektira. Šibka verzija pravi, da prepričanja le včasih ustvarjajo socialno resničnost. Odražanje v znanstvenem delu: Teorije so eksplicitno poudarjale pomen pojavov konstrukcije in promovirale močno konstruktivistično perspektivo;
raziskave so se osredotočale na napake in pristranosti v socialni percepciji;
teoretični članki pa so zagovarjali tezo, da socialna prepričanja v večji meri ustvarjajo socialno resničnost kot socialna resničnost vpliva na oblikovanje socialnih prepričanj. Dokazi za pravilnost socialnih prepričanj so bili zato pogosto prezrti. Samouresničujoča se prerokba - v ospredju zanimanj socialnih psihologov Jussim: »Neupravičeno zanemarjeno je bilo raziskovanje pravilnosti socialnih prepričanj.« (Jussim, 2005). Raziskovalna vprašanja niso bila oblikovana v alternativne hipoteze, ampak so implicitno ali eksplicitno poudarjale napake in pristranosti socialne percepcije ter podcenjevala in sploh zanikala možnosti pravilnosti le-te. Marginalizacija področja raziskovanja pravilnosti socialne percepcije in skorajšnja popolna ustavitev raziskovalnega dela na tem področju. Pomembno je, da raziskovalno področje samouresničujoče se prerokbe vidimo tudi skozi prizmo določene znanstvene paradigme, ki je poudarjala predvsem napačnost in pristranost socialne percepcije ter zanemarjala drugi vidik: da namreč socialna percepcija tudi pravilno reflektira socialno resničnost. POGOJI POD KATERIMI JE UČINEK SAMOURESNIČUJOČE SE PREROKBE VEČJI POGOJI, POD KATERIMI JE UČINEK SAMOURESNIČUJOČE SE PREROKBE VEČJI KOT SICER Pričakovanja učiteljev imajo večji učinek pri učencih nižjega socialno ekonomskega položaja, temnopoltih in manj uspešnih učencih (Madon, Jussim in Eccles, 1997).

Čim daljši je čas poznavanja med učencem in učiteljem- manjši je učinek samouresničujoče se prerokbe (Raudenbuch, 1984).

Pozitivna samopričakovanja imajo večji samouresničujoči se učinek kot negativna (Madon, Jussim
in Eccles, 1997; Willard idr., 2008). POSAMEZNIKI, PRI KATERIH JE POJAV SAMOURESNIČUJOČE SE PREROKBE BOLJ IZRAZIT Pri osebah, ki dosegajo višje rezultate na lestvicah samoopazovanja, usmerjenosti v druge in ter motiva po socialnem priznanju (Harris in Rosenthal, 1986).

Imajo bolj izraženo težnjo po stabilni zaznavi drugega, ki bi omogočala napovedovanje njegovega vedenja (Snyder, 1992).

Imajo večjo težnjo po vplivanju na druge in težnjo po potrditvi lastnih pričakovanj (Cooper in Hazelrigg, 1988, v Madon, Jussim in Eccles, 1997).

Niso motivirani, da bi bile njihove zaznave točne (Neuberg, 1989, v Smith, Jussim in Eccles, 1999).

Njihove zaznave drugih oblikujejo na podlagi najbolj iztopajočih lastnosti (Nelson in Klutas, 2000).

So ženskega spola in imajo visoke rezultate na lestvicah dogmatizma, težnje po socialnem priznavanju in nizke rezultate na lestvicah impulzivnosti (Harris in Rosenthal, 1986). ŠTUDIJA (Smith, Jussim in Eccles, 1999) Ali se pojav samouresničujoče se prerokbe s časom kumulira?

Ali obstaja učinek učiteljevih pričakovanj na končne ocene pri matematiki?

N= 500 učencev javnih šol
Metoda= regresijska analiza

REZULTATI:

V nekaterih podvzorcih je bila potrjena hipoteza o zniževanju
učinka skozi čas in hipoteza o stabilnosti učinka (do 7let).

Nikjer se ne pokaže trend kumulacije ROSENTHAL MODEL DESETIH PUŠČIC (1981, v Harris in Rosenthal,1985) Namen: specifikacije spremenljivk, ki moderirajo (že obstoječe spremenljivke, nap. spol, starost, os. znač.) in mediirajo(vedenjske variable) učinek pričakovanj. A- B - C - D - E Legenda: A) Oddaljene neodvisne spremenljivke, B) Proksimalne neodvisne spremenljivke, C) Mediatorske spremenljivke, D) Proksimalne odvisne spremenljivke, E) Oddaljene odvisne spremenljivke. REZULTATI B - C odnos opisuje učinek pričakovanja na vedenja preroka. Ali katero vedenje preroka je tisto, ki vpliva na cilnjo osebo.

Za razumevanje mediatorskih spremenljivk je pomemben odnos C - D,
odnos med vedenjem preroka in učinki pričakovanj na cilnji osebi.
Oziroma, ali je do samouresničujoče se prerokbe res prišlo. ŠTIRI FAKTORSKA ANALIZA (1981, v Rosenthal, 2002) Na podlagi večih raziskav o samouresničujoči prerokbi- na pedagoškem področju, je Rosenthal oblikoval štirifaktorsko teorijo. Teorija opisuje štiri glavne kategorije vedenja učiteljev, ki naj bi mediirale učinek samouresničujoče se prerokbe. Okolje: vzpodbudno socio-emocionalno vzdušje : toplina, pozornost, smehlanje, prikimavanje, vzdrževanje očesnega kontakta

Povratna informacija: pogosta povratna sporočila o učenčevem delu, več odzivov, več pohval, včasih tudi več kritik izboljšal).

Input: več in bolj zahtevne vesebine.

Output: spodbude za dodatna vprašanja, pogosotejšemu,
intenzivnejšemu sodelovanju in odzivanju. FAKTORJI Centralni Dodatni Deljeni glede na velikost učinka. Okolje in input. Povratna informacija in output. Viri in literatura
Gomboc, S. (2011). Samouresničujoča se prerokba: pojav in implikacije. Psihološka obzorja, 20. 2. 83-105.
Harris, M. J.(2007). The self-fzlfilling prophecy. V. R. F. Baumeister in K. D. Vohns (ur.). Encyclopedia of Social Psychology (str. 828-830). Los Angeles, London, New Delih, Singapore: Sage Publicatins
Harris, J. M., Rosenthal R. In Snodgrass, S. E.(1986). The effect of teacher expectations, gender and behavior on pupil academic performance in self-concept. Journal of Educational Research, 79(3), 173.
Harris, M. J. In Rosentha, R.(1986). Counselor and client personality as determinants of counselor expectancy effect. Journal of Personality and Social psychology, 50 (20), 362-269.
Jussim, L. (1991). Social perception and social reality: A reflection-construction model. Psychological Review, 98. 54-73.
Jussim, L. (2005). Accuracy and social perception: Criticisms, controversies, criteria, components and cognitive processec. V Zanna. M. P. (ur). Advances in experimental social psychology, 37. San Diego, London: Elsevier Academic Press.
Kaptchuk, T. J. (2002). The Placebo effect in alternative medicine: Can the performance of a healing ritual have clinical significance? Annals of internal medicine 136 (11), 817-825.
Madon, S., Jussim, L. inEccles, J. (1997). In search of the powerful self-fulfilling prophecy. Jounal of Personality and Social Psychology, 72 (4), 791-809.
Merton, R.(1948). The self-fulfiling prophecy. the Antioch Reviwe, 8 (2), 193-210.
Moerman, D. L. in Jonas, W. B. (2002). Deconstructing the placebo effect and finding the meaning response. Annals of internal medicine 136 (6), 471-475.
Nelson, L. J. In Kultas, K(2000). The distinctiveness effect in social interaction: Creation of self-fulfilling prophecy. Personality and Social Psychology Bulletin, 26(1), 126-135.
Redembush, S. W.(1984). Magnitude of teacher expectancy on pupil IQ as funkcion of the credibility of expectancy induction: A sythesis of findings from 18 experiments. Journal of Educational Psychology, 76, 85-97.
Rosenthal, R.(2002). Covert communication in classrooms, clinies, courtrooms and cubicles. American Psychologist, 57(11), 839-849.
Rosenthal, R. in Rubin, D. B. (1978). Intrapersonal expectancy effects. The first 345 studies. Behavior and Brain Sciences, l, 377-386.
Rosenthal, R. in Jacobsen, L. (1973). Pygmalion im unterricht: Lehrererwartungen und inteligenzentwicklung der schuler. Weinheim, Base: Beltz Verlag.
Simonton, O. C. (1978). Getting well again: a step-by-step, self-help guide to overcoming cancer for patiens and their families. Toronto, New York: Bantom Books.
Smith, A., Jussim, L. In Eccles, J.(1999). Do self-fulfilling prophecies accumulate, dissipate or remain stable over line? Journal of Personality and Social psychology, 77, 548-505.
Willard, J., Merton, S., Guyll, M., Spoth, R. In Jussim, L.(2008). Self-efficacy as a moderator od negative and positive self-filling prophecy effect: Mothers belifs and childrens alchohol use. European Journal of Social Psychology, 38, 499-520. VPRAŠANJE OBSTOJA IN VELIKOSTI UČINKA
SAMOURESNIČUJOČE SE PREROKBE •Raziskava (Rosenthal in Rubin, 1978) je
potrdila učinek samouresničujoče se prerokbe.
Glede na opravljeno analizo sta avtorja zaključila,
da je verjetnost,
da učinek samouresničujoče se prerokbe ne obstaja,
blizu 0 in da je povprečni učinek SP tako velik,
da ima praktično pomembnost. Tabela 1: velikost učinka interpersonalnih pričakovanj na osmih raziskovalnih področjih (prirejeno po Rosenthal in Rubin, 1978)

Opomba: Povprečje je obteženo s številom študij na posameznem raziskovalnem področju. Povprečni učinek samouresničujoče se prerokbe znaša rpb= .33. Prirejeno po ''Interpersonal expectancy effects: the first 345 studies.'' R. Rosenthal in D. B. Rubin, 1978. Behavior and Brain Sciences, l, str. 380. Avtorske pravice. 1978. Cambridge University Press. •Mera BESD (angl. Binomial effect-size display)
ima namen odgovoriti na vprašanje,
kakšen učinek na mero učinkovitosti
(npr. stopnja preživetja, učinkovitost ozdravitve,
velikost izboljšanja…)
ima uvedba nove spremenljivke,
kot je npr. nov način obravnave pacienta. Nova raziskovalna vprašanja •Raziskovalci (prim. Simonton, 1978) navajajo, da je odstotek preživelih nižji v primeru, ko se pacient s smrtjo sprijazni kot pa, da se ji upira.
•Poskusi namerne uporabe tega pojava: spodbujanje oblikovanja pozitivnih pričakovanj pri pacientih, ki naj bi vplivala na ugoden potek bolezni.
•Aktualno: preučevanje placebo in nocebo učinka, ki kaže na neposreden vpliv pričakovanj pacientov na njihovo zdravje (prim, Kaptchuk, 2002; Moerman in Jonas, 2002).
•Izboljšanje duševnega zdravja v terapevtskem odnosu (prim. Masling in Cohen, 1987):
Dva paradoksa:
I.) učinkovitost različnih terapevtskih smeri je približno enaka, kljub velikim razlikam v terapevtskih pristopih in

II.) vse terapevtske smeri navajajo klinične dokaze, ki podpirajo učinkovitost njihovega terapevtskega pristopa

Pojasnilo: oba paradoksa so povezali z učinkom samouresničujoče se prerokbe, kar pomeni, da terapevtovo prepričanje v učinkovitost pacientovega stanja deluje samouresničujoče se . Avtorji Maribor, 6. 4. 2013 (Jussim, Harber, 2005)
Full transcript