Loading presentation...

Present Remotely

Send the link below via email or IM

Copy

Present to your audience

Start remote presentation

  • Invited audience members will follow you as you navigate and present
  • People invited to a presentation do not need a Prezi account
  • This link expires 10 minutes after you close the presentation
  • A maximum of 30 users can follow your presentation
  • Learn more about this feature in our knowledge base article

Do you really want to delete this prezi?

Neither you, nor the coeditors you shared it with will be able to recover it again.

DeleteCancel

Make your likes visible on Facebook?

Connect your Facebook account to Prezi and let your likes appear on your timeline.
You can change this under Settings & Account at any time.

No, thanks

NEMČIJA PO 2.SVETOVNI VOJNI

No description
by

Ana Pušenjak

on 8 September 2015

Comments (0)

Please log in to add your comment.

Report abuse

Transcript of NEMČIJA PO 2.SVETOVNI VOJNI

NEMČIJA PO 2.SVETOVNI VOJNI
NEMŠKO VPRAŠANJE
Po vojni zasedle Nemčijo sovjetske, britanske, ameriške in francoske sile, ki so si med seboj razdelile tudi območje mesta Berlin.
Blokada Berlina od 24. 6. 1948 do 11. 5. 1949
Uvedba Deutsche Mark in Ostmark
Ustanovitev Zvezne republike Nemčije 23. maja 1949 v Bonnu, in Nemške demokratične republike 30. maja 1949.
Berlinska kriza od 4. 6. do 9. 11. 1961
Izgradnja berlinskega zidu, ki je vse do leta 1989 ločeval vzhodni in zahodni Berlin, ter postal simbol delitve Nemčije.
HLADNA VOJNA
Je obdobje od konca druge svetovne vojne do razpada vzhodnega bloka.
Obdobje ima svoje krizne trenutke in trenutke popuščanja napetosti.
Kmalu po vojni se je pokazalo, da sta ZDA in SZ vojaško uravnoteženi.
Tekmovanje je obe državi ekonomsko izčrpavalo, še zlasti pa SZ, ki je imela šibkejše gospodarstvo.
ZDA se je začala povezovati z zahodnoevropskimi državami.
Nastala sta dva bloka- vzhodni in zahodni blok (železna zavesa).

ŽRTVE ZIDU
V 28 letih obstoja zidu, je pri poskusih pobega umrlo najmanj 240 ljudi.
Prvi je umrl 24-letni Günter Litfin.
Najbolj odmeven je bil poskus pobega Petra Fechterja, ki je avgusta 1962 na očeh celotne javnosti izkrvavel do smrti.
Zadnja smrtna žrtev je bil Chris Gueffroy februarja 1989.
Zagovarjalo se je okrog 75.000 ljudi.
Kazen za poskus pobega je bilo dve leti zapora.
SODNI PROCES
Sodni proces trajal do poletja 2004.
Med obtoženimi so bili npr. Erich Honecker, Egon Krenz, Erich Mielke, Willi Stoph, Heinz Keßler, Fritz Streletz,Hans Albrecht in Klaus-Dieter Baumgarten.
35 obtožencev je bilo oproščenih, 44 jih je dobilo pogojne kazni, 11 pa jih je dobilo zaporne kazni do sedem let.
VIRI
http://egradiva.gis.si/web/9.-razred-zgodovina/hladna-vojna;jsessionid=027E2C844209E994040E9FC3526148CB?p_p_id=ZOS_T08_P07_WAR_ZOS_T08_P07portlet_INSTANCE_xG4S&p_p_lifecycle=0&p_p_state=maximized&p_p_col_id=column-2&p_p_col_pos=3&p_p_col_count=6
http://egradiva.gis.si/web/9.-razred-zgodovina/hladna-vojna;jsessionid=027E2C844209E994040E9FC3526148CB?p_p_id=ZOS_T08_P01_WAR_ZOS_T08_P01portlet_INSTANCE_5De9&p_p_lifecycle=0&p_p_state=maximized&p_p_col_id=column-2&p_p_col_count=6
http://mss.svarog.si/zgodovina/4/index.php?page_id=8332
http://sl.wikipedia.org/wiki/Nem%C4%8Dija_med_letoma_1945_in_1949
PADEC ZIDU
Septembra 1989 so se po celotni Vzhodni Nemčiji začele demonstracije protestnikov, ki so hoteli Vzhodno Nemčijo zapustiti.
4. 11. 1989 so se ti protesti razširili in začela se je tako imenovana mirna revolucija.
Vlada nemške demokratične republike je dovolila lažji prehod meje, ter obljubila deset novih mejnih prehodov.
9. 11. 1989, ko so Berlinčani z obeh delov Berlina preplavili kontrolne točke ob berlinskem zidu.
9. 11. 1989 je tako postal uradni datum padca berlinskega zidu.
Združitve obeh Nemčij, ki se je formalno zaključila 3. 10. 1990. Čeprav se za dogodek pogosto uporablja izraz združitev, je dejansko šlo za priključitev dežel Nemške demokratične republike Zvezni republiki Nemčiji in ni nastala nova država.
Ana Pušenjak, 4.H
Full transcript