Loading presentation...

Present Remotely

Send the link below via email or IM

Copy

Present to your audience

Start remote presentation

  • Invited audience members will follow you as you navigate and present
  • People invited to a presentation do not need a Prezi account
  • This link expires 10 minutes after you close the presentation
  • A maximum of 30 users can follow your presentation
  • Learn more about this feature in our knowledge base article

Do you really want to delete this prezi?

Neither you, nor the coeditors you shared it with will be able to recover it again.

DeleteCancel

Make your likes visible on Facebook?

Connect your Facebook account to Prezi and let your likes appear on your timeline.
You can change this under Settings & Account at any time.

No, thanks

PISMENSTVO

No description
by

Darja Miklic

on 9 September 2013

Comments (0)

Please log in to add your comment.

Report abuse

Transcript of PISMENSTVO

1000 - 1500
OBDOBJE PISMENSTVA
začetek slovenske književnosti
v srednjem veku

pisménstvo tudi písmenstvo
-a s (ẹ; i)
1. lit.
rokopisno slovstvo
:
zbirati
spomenike pismenstva
2. knjiž.
književnost, slovstvo
:
razvoj
slovenskega pismenstva
PISMENSTVO
http://www.nuk.uni-lj.si/nuk1.asp?id=251568239
Multimedijska predstavitev
BRIŽINSKI SPOMENIKI
BRIŽINSKI SPOMENIKI
CELOVŠKI ALI RATEŠKI ROKOPIS
STIŠKI ROKOPIS
cerkveno slovstvo srednjega veka, ohranjeno v kratkih zapiskih
pisci
tuji, češki ali nemški duhovniki, ki so prišli na Slovensko v času intenzivnega pokristjanjevanja
zapiski
niso izvirna besedila
- so prevodi oz. predelave latinskih oz. nemških predlog molitev, ki so jih misijonarji potrebovali za delo med Slovenci (glavne krščanske molitve so morali duhovniki z ljudstvom moliti v razumljivem jeziku - Karel Veliki)
polliteralna dela
- po vsebini so izrazito cerkvenega in poučnega značaja
oblike
- splošna spoved, pridiga, cerkvena pesem, zdravamarija, očenaš, apostolska vera ...
Brižinski spomeniki

(972 - 1039)

Celovški ali Rateški rokopis

(okrog 1380)

Stiški rokopis

(1428 - 1440)
najstarejši ohranjeni zapisi v slovenskem jeziku
nastali so okrog leta 1000 v okolici Vrbskega jezera na Koroškem
nemški duhovniki, misijonarji
prva slovanska besedila v
LATINICI
trije pergamentni listi z besedili z versko vsebino:
dva obrazca splošne spovedi
ter
pridiga o grehu in pokori
ime:
po bavarskem mestu Freising (Brižinj)
pergamentni rokopisni pastoralni priročnik freisinškega škofa Abrahama
tri slovenske tekste najdejo med latinskimi verskimi listi (leto 1807)
hrani jih Bavarska državna knjižnica v Munchnu
I. in III. Brižinski spomenik
OBRAZEC SPLOŠNE SPOVEDI, molili so ga verniki skupaj v cerkvi, ko so se spovedovali svojih grehov.
Glavni motivi so odpoved hudiču, izpoved vere in kesanje.
II. Brižinski spomenik
PRIDIGA O GREHU IN POKORI
je nagovor duhovnika, le-ta v kratki obliki pouči vernike o grehu in zveličanju:

zaradi Adamovega izvirnega greha in iz tega izhajajočih nesreč, bolezni in smrti se je potrebno odpovedati človeškim pregreham, da bi dosegli zveličanje. Za zgled postavi krščanske mučence in svetnike. Pridigo konča s pozivom h kesanju, človeka namreč čaka božja sodba: kdor bo delal slabo, bo pogubljen, kdor dobro, bo zveličan.
jezik:
slovenščina v svojem zgodnjem obdobju, ko se je iz skupnega praslovanskega jezika razvila v posebno narečje
homilija -
govor z razlago svetopisemskega besedila -

ni le najstarejša slovenska pridiga, marveč je srednjeveška retorična mojstrovina
okrog leta
1380
v Ratečah na Gorenjskem
nemški duhovnik
troje molitev:
očenaš, apostolska vera, zdravamarija
jezik:
gorenjščina s sledovi koroških in dolenjskih narečij
nastal okrog 1428, zapisal ga je češki menih (stari češki rokopis, češke jezikovne značilnosti)
najden v zborniku latinskih rokopisov v stiškem samostanu, hranijo ga v NUK-u
dva dela:
molitev pred pridigo in Čaščena kraljica
ter
obrazec splošne spovedi in prva kitica cerkvene velikonočne pesmi
Naš Gospud je od smrti vstal,
od njega bridke martre,
nam je se veseliti,
on nam hoče trošti biti, kirie eleison.
Zapis prve kitice cerkvene velikonočne pesmi v okviru Stiškega rokopisa velja za
prvi zapis slovenske poezije sploh.
Manjši rokopisi:
STAROGORSKI ROKOPIS
Stara gora pri Čedadu proti koncu 15. stoletja
po vsebini je enak Rateškemu rokopisu
ŠKOFJELOŠKI ROKOPIS
15. stoletje: slovenska imena za mesece
leto 1515
"le vkup, le vkup, uboga gmajna"
Na nemškem plakatu s pesmijo proti upornim slovenskim kmetom leta 1515 so bile zapisane besede "le vkup, le vkup, uboga gmajna".
To so prve natisnjene slovenske besede sploh.
Karolinška minuskula
posebna pisava, ki so jo uporabljali od 9. do 12. stoletja. Poimenovali so jo po Karlu Velikem.

Iz nje se je razvila
gotica
(Stiški rokopis, Trubarjeva Abecednik in Katekizem)
Full transcript