Loading presentation...

Present Remotely

Send the link below via email or IM

Copy

Present to your audience

Start remote presentation

  • Invited audience members will follow you as you navigate and present
  • People invited to a presentation do not need a Prezi account
  • This link expires 10 minutes after you close the presentation
  • A maximum of 30 users can follow your presentation
  • Learn more about this feature in our knowledge base article

Do you really want to delete this prezi?

Neither you, nor the coeditors you shared it with will be able to recover it again.

DeleteCancel

Make your likes visible on Facebook?

Connect your Facebook account to Prezi and let your likes appear on your timeline.
You can change this under Settings & Account at any time.

No, thanks

DOKAZOVANJE

Prezi lahko služi zgolj kot pripomoček pri ponavljanju in ne more nadomestiti predpisane učne literature.
by

Katja D.

on 25 April 2016

Comments (0)

Please log in to add your comment.

Report abuse

Transcript of DOKAZOVANJE

DOKAZOVANJE
DOKAZNA
SREDSTVA

ogled
listine
priče
izvedenci
zaslišanje
strank

TRDITVENO IN
DOKAZNO
BREME

PREDMET
DOKAZOVANJA

IZVAJANJE
DOKAZOV

ZAVAROVANJE
DOKAZOV

212. člen ZPP:
Vsaka stranka mora navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek, ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika.
215. člen ZPP:
Če sodišče na podlagi izvedenih dokazov (8. člen) ne more zanesljivo ugotoviti kakega dejstva, sklepa o njem na podlagi pravila o dokaznem bremenu.

8. člen ZPP - prosta presoja dokazov
Katera dejstva se štejejo za dokazana, odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka.

1.
trditveno breme
: stranka mora zatrjevati dejstva, na katera opira svoj zahtevek (tožnik) ali dejstva, na katera opira ugovore (toženec)
2.
dokazno breme
: stranka mora navesti dokaze za svoje trditve
Materialno pravo določa, katera stranka ima trditveno in dokazno breme.
Dokazni standard: prepričanje!
1.
DEJSTVA
213. člen ZPP: Dokazovanje obsega vsa dejstva, ki so pomembna za odločbo. O tem, kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstev, odloča sodišče.




2.
PRAVILA ZNANOSTI IN STROKE
ter
IZKUSTVENA PRAVILA
Sodišče jih lahko upošteva na pobudo strank ali po lastni odločitvi. Če ne razpolaga z ustreznim strokovnim znanjem, pritegne izvedenca.

3.
PRAVNA PRAVILA
Iura novit curia - sodišče pozna pravna pravila po uradni dolžnosti in jih ni treba dokazovati!
Tudi tuje pravo: obvestilo o tujem pravu s strani Ministrstva za pravosodje, drug ustrezen način. Stranke lahko predložijo javno ali drugo listino pristojnega tujega organa o vsebini tujega prava.
DEJANSKO VS. PRAVNO VPRAŠANJE:

Dejanska vprašanja:
- ugotavljanje višine denarne odškodnine za premoženjsko škodo
- trditve o dogodkih notranjega življena (npr. krivda)
- ugotavljanje prave volje strank pri razlagi pogodb

Pravna vprašanja:
- ugotavljanje višine denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo
- oblika krivde!
- ustrezanje pravnemu standardu
Ni treba dokazovati:
1.
PRIZNANIH (in neprerekanih) DEJSTEV
:
Ni treba dokazovati dejstev, ki jih je stranka pred sodiščem med postopkom priznala, vendar pa lahko sodišče odredi, naj se dokazujejo tudi taka dejstva, če misli, da jih je stranka priznala z namenom, da bi razpolagala z zahtevkom, s katerim ne more razpolagati (tretji odstavek 3. člena).
Dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, se štejejo za priznana, razen če namen zanikanja teh dejstev izhaja iz siceršnjih navedb stranke.
Obvezno je substancirano prerekanje dejstev!
2.
ZAKONSKIH DOMNEV:
Dejstev, ki se po zakonu domnevajo, ni treba dokazovati, vendar pa se lahko dokazuje, da ta dejstva ne obstajajo, če ni z zakonom drugače določeno. Dokazati pa je treba domnevno bazo (=dejstva, iz katerih je izpeljana domneva)
3.
SPLOŠNO ZNANIH (=notornih) DEJSTEV
: na določenem območju znana večjemu številu ljudi
FAZE IZVAJANJA DOKAZOV
:

1. DOKAZNI PREDLOG


2. DOKAZNI SKLEP


3. ZAGOTOVITEV DOKAZNIH SREDSTEV: sodišče ob razpisu naroka odredi, katere priče in izvedenci se vabijo in kateri drugi dokazi naj se priskrbijo


4. IZVAJANJE DOKAZOV V OŽJEM SMISLU


Sledi: OCENJEVANJE DOKAZOV
Sodišče z dokaznim sklepom sprejme ali zavrne dokazne predloge strank (ali po uradni dolžnosti odredi izvajanje dokazov, če ocenjuje, da stranke nameravajo razpolagati z zahtevki, s katerimi ne morejo razpolagati).

Sodišče se mora opredeliti do vseh dokaznih predlogov strank! Če oceni, da je izvedba nekega dokaza nepotrebna, tak predlagan dokaz zavrne in v sklepu navede razlog za zavrnitev predloga.
Proti dokaznemu sklepu ni posebne pritožbe, stranka ga lahko izpodbija v pritožbi zoper sodbo.

Dokazni sklep izda senat na glavni obravnavi. Sodišče ni vezano na dokazni sklep in ga lahko spremeni!
Dokazi na glavni obravnavi se izvajajo pred senatom (
načelo neposrednosti!
), vendar pa lahko senat iz tehtnih razlogov sklene, da se posamezni dokazi izvedejo pred predsednikom senata ali sodnikom zaprošenega sodišča (zaprošenim sodnikom). V tem primeru se zapisniki o izvedbi dokazov preberejo na glavni obravnavi.

V zaprosilu za izvedbo dokaza se opiše stanje stvari po poteku glavne obravnave in se posebej navede, na katere okoliščine je treba posebno paziti pri izvedbi dokaza.

Predsednik senata ali zaprošeni sodnik ima pri izvedbi dokazov vse pravice, ki jih ima senat oziroma predsednik senata, kadar se izvajajo dokazi na glavni obravnavi.
Zoper sklep senata, s katerim se prepusti izvedba dokaza predsedniku senata ali zaprošenemu sodniku, ni posebne pritožbe.

Predsednik senata ali zaprošeni sodnik, ki mu je zaupana izvedba kakšnega dokaza, sme izvesti tudi druge dokaze, če misli, da je to smotrno - ne pa dokazov, ki jih ni predlagala nobena stranka!
8. člen ZPP:
Prosta presoja dokazov

Katera dejstva se štejejo za dokazana, odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka.

Edino dokazno pravilo: javna listina!
Če je
utemeljena bojazen, da se kakšen dokaz pozneje ne bo mogel izvesti ali da bo njegova izvedba pozneje težja
, se lahko med pravdo ali pred pravdo predlaga, naj se ta dokaz izvede.
Zavarovanje dokazov je dovoljeno zahtevati tudi potem, ko postane odločba, s katero je postopek končan, pravnomočna, če je to potrebno pred postopkom ali med postopkom z izrednimi pravnimi sredstvi.

Zavarovanje dokazov se vedno opravi
na predlog strank
! V vlogi mora predlagatelj navesti dejstva, ki naj se dokažejo, dokaze, ki naj se izvedejo, in razloge, zaradi katerih misli, da se pozneje dokaz ne bo mogel izvesti ali da bo njegova izvedba težja. Navesti je treba tudi nasprotnikovo ime in priimek, razen če izhaja iz okoliščin, da nasprotnik ni znan. Vloga se vroči nasprotniku, če bi bilo nevarno odlašati pa odloči sodišče tudi brez poprejšnje izjave nasprotnika. Nasprotniku, ki ni znan ali se ne ve za njegovo prebivališče, lahko postavi sodišče začasnega zastopnika, da se udeleži naroka za izvedbo dokazov.

Če se predlaga zavarovanje dokazov med pravdnim postopkom, je za zavarovanje pristojno sodišče, pred katerim teče postopek. Če se zahteva zavarovanje dokazov pred uvedbo postopka kakor tudi v nujnih primerih, ko postopek že teče, je pristojno okrajno sodišče, na območju katerega so stvari, ki si jih je treba ogledati, oziroma okrajno sodišče, na območju katerega prebiva tisti, ki ga je treba zaslišati.
Ogled se opravi, če je za ugotovitev kakšnega dejstva ali za pojasnitev kakšne okoliščine potrebno, da si sodišče stvar neposredno ogleda -> sodišče z neposrednim čutnim zaznavanjem ugotavlja lastnosti oseb ali stvari ali resničnost dejanskih trditev strank

Predmet ogleda: osebe in stvari - osebe se niso dolžne podvreči telesnemu pregledu!

Ogled se lahko opravi tudi ob sodelovanju izvedencev.

Senat pooblasti predsednika senata, da opravi ogled, če se stvar, ki si jo je treba ogledati, ne more prinesti na sodišče ali če bi to povzročilo precejšnje stroške, senat pa misli, da ni nujno, da bi si jo morali neposredno ogledati vsi člani senata.
Če se ogled opravi zunaj sodnega poslopja, lahko predsednik senata odredi, da se potek izvedbe dokaza z ogledom delno ali v celoti snema. Posnetek se priloži zapisniku o izvedbi ogleda.

Listina je vsak predmet, na katerem je izražena misel.

1. ZASEBNE LISTINE: dokazna vrednost se ocenjuje po prostem preudarku
2.
JAVNE LISTINE
: dokazno pravilo!


EDICIJSKA DOLŽNOST (dolžnost izročitve listine):
1. Če je listina pri stranki, ki je predlagala dokaz:



2. Če je listina pri nasprotni stranki:


3. Če je listina pri tretji osebi:
Listina v fizični in elektronski obliki, ki jo v predpisani obliki izda državni organ v mejah svoje pristojnosti, in listina, ki jo izda v taki obliki samoupravna lokalna skupnost, družba ter druga organizacija ali posameznik pri izvrševanju javnega pooblastila, ki ji je poverjeno z zakonom (javna listina),
dokazujeta resničnost tistega, kar se v njiju potrjuje ali določa - DOMNEVA O RESNIČNOSTI JAVNE LISTINE

Dovoljeno je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena - DOVOLJEN JE NASPROTEN DOKAZ

Enako dokazno moč imajo tudi druge listine, ki so glede dokazne moči po posebnih predpisih izenačene z javnimi listinami.

Če sodišče dvomi o pristnosti listine, lahko zahteva, da da o tem izjavo organ, od katerega naj bi izvirala.
Stranka mora sama predložiti listino, na katero se sklicuje v dokaz svojih navedb.
Listini, sestavljeni v tujem jeziku, mora biti priložen tudi overjen prevod.
Če je listina pri državnem organu ali pri osebi, ki ji je poverjeno izvrševanje javnega pooblastila
, pa sama stranka ne more doseči, da se listina izroči ali pokaže, si jo sodišče preskrbi po uradni dolžnosti.

Če stranka sodišču kot dokaz predloži
obsežno listinsko dokumentacijo
, ji lahko sodišče naloži, da v določenem roku poda pisni povzetek najbolj bistvenih navedb in podatkov v priloženih listinah, vključno z navedbo strani, na katerih se te navedbe oziroma podatki v predloženi dokumentaciji nahajajo.
Tako lahko sodišče ravna zlasti v primeru, če je predložena dokumentacija zaradi obsega ali vsebine nepregledna ali je glede na naravo dokumentacije utemeljeno pričakovanje, da so le navedbe in podatki v njenih posameznih delih pomembni za ugotovitev zatrjevanih dejstev.
Če stranka ne ravna v skladu z navodilom sodišča, se
šteje, da je dokaz umaknjen
.
Če se ena stranka sklicuje na listino in trdi, da je ta pri drugi stranki, zahteva sodišče od te stranke, naj listino predloži, in ji določi za to rok.

Stranka ne sme odreči predložitve listine, če se je v pravdi sama sklicevala nanjo v dokaz svojih navedb ali če gre za listino, ki jo mora po zakonu izročiti ali pokazati, ali če velja listina po vsebini za skupno za obe stranki (izročitev je možno zahtevati s posebno tožbo!)

Stranka lahko odreče predložitev listine, če lahko odreče pričanje ali odgovore na posamezna vprašanja po pravilih o zaslišanju prič.

Če stranka, od katere je sodišče zahtevalo, naj predloži listino, zanika, da bi bila listina pri njej, lahko sodišče izvede dokaze za ugotovitev tega dejstva.
Če stranka, ki ima listino, noče ugoditi sklepu, s katerim ji je naloženo, naj jo predloži, ali če proti prepričanju sodišča zanika, da bi bila listina pri njej, se šteje dejstvo, ki ga je nasprotna stranka želela s to listino dokazati, za dokazano.
Drugi osebi sme sodišče naložiti, naj predloži listino, le tedaj, če jo mora ta po zakonu pokazati ali predložiti ali če gre za listino, ki je po svoji vsebini skupna zanjo in za stranko, ki se sklicuje na listino.

Če druga oseba zanika, da bi morala predložiti listino, ki je pri njej, odloči pravdno sodišče, ali je druga oseba dolžna predložiti listino.
Če druga oseba zanika, da bi bila listina pri njej, lahko izvede sodišče dokaze za ugotovitev tega dejstva.

Pravnomočni sklep o tem, da mora druga oseba predložiti listino, izvrši sodišče po uradni dolžnosti po pravilih izvršilnega postopka.

Druga oseba ima pravico do povračila stroškov, ki jih je imela v zvezi s predložitvijo listine.
Sporna dejstva, ki so pomembna za odločbo, lahko ugotovi sodišče tudi z zaslišanjem strank (praviloma obeh!).
Če se sodišče prepriča, da stranki niso znana sporna dejstva, če zaslišanje te stranke ni mogoče, če stranka noče izpovedati ali se ne odzove vabilu, lahko odloči, da se zasliši samo druga stranka.

Za stranko, ki nima pravdne sposobnosti, se zasliši njen zakoniti zastopnik. Sodišče lahko sklene, da se namesto zakonitega zastopnika ali poleg njega zasliši sama stranka, če je to zaslišanje mogoče.
Za pravno osebo se zasliši oseba, ki jo je po zakonu ali po njenih pravilih upravičena zastopati.
Če je kot stranka v sporu na eni strani udeleženih več oseb, odloči sodišče, ali naj se zaslišijo vse te osebe ali pa samo nekatere izmed njih.

Nobeni prisilni ukrepi niso dovoljeni zoper stranko, ki se ni odzvala sodnemu vabilu na zaslišanje; prav tako se stranka ne more prisiliti k izpovedbi. Sodišče presodi glede na vse okoliščine, kakšen pomen ima to, da stranka ni prišla na zaslišanje ali da ni hotela izpovedati.

Če ni drugače določeno, veljajo določbe o zaslišanju prič.
Sposobnost biti priča
: vsaka oseba, ki je zmožna v postopku pred sodiščem izpovedati o svojih zaznavanjih preteklih in sedanjih dejstev, ki se v postopku dokazujejo. Ni odvisna od poslovne sposobnost, presoja se v konkretnem primeru!
Stranka in zakoniti zastopnik ne moreta biti priči (pooblaščenec pa je lahko).

DOLŽNOST PRIČANJA
: Vsak, kdor je povabljen za pričo, mora na povabilo priti, in če ni z zakonom drugače določeno, mora tudi pričati (pri čemer ima dolžnost govoriti resnico!).
IZJEME OD DOLŽNOSTI PRIČANJA:
1.
nedopustnost zaslišanja
: Kot priča ne sme biti zaslišan, kdor bi s svojo izpovedbo prekršil dolžnost varovanja uradne ali vojaške skrivnosti, dokler ga pristojni organ ne odveže te dolžnosti.
2.
oprostitev pričanja
:


3.
odklonitev odgovora na posamezno vprašanje
:


Opravičenost razlogov za odklonitev pričanja ali odgovora na posamezna vprašanja presodi sodišče, pred katerim bi priča morala pričati. Če je treba, o tem poprej zasliši stranke.
Priča sme odreči pričanje:
(1) o tistem, kar ji je stranka zaupala kot svojemu pooblaščencu;
(2) o tistem, česar se je stranka ali druga oseba spovedala njej kot verskemu spovedniku;
(3) o dejstvih, za katera je izvedela kot odvetnik ali zdravnik ali pri opravljanju kakšnega drugega poklica ali kakšne druge dejavnosti, če velja dolžnost, da mora ohraniti kot tajnost tisto, kar je izvedela pri opravljanju takega poklica ali take dejavnosti.

Predsednik senata opozori navedene osebe, da jim ni treba pričati.

Priča ne sme odreči pričanja iz razloga varovanja poklicne skrivnosti, če je razkritje določenih dejstev potrebno zaradi javne koristi ali koristi koga drugega, če je ta korist večja kakor pa ohranitev skrivnosti.
Priča lahko odreče odgovor na posamezna vprašanja, če ima za to
tehtne razloge, zlasti še, če bi s svojim odgovorom na taka vprašanja spravila v hudo sramoto, precejšnjo premoženjsko škodo ali pa v kazenski pregon sebe ali svoje krvne sorodnike
v ravni vrsti do katerega koli kolena, v stranski vrsti pa do vštetega tretjega kolena; svojega zakonca ali osebo, s katero živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, kot jo določa zakon, ki ureja zakonsko zvezo, ali sorodnike po svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza že prenehala, ali pa svojega skrbnika ali oskrbovanca, posvojitelja ali posvojenca.
Predsednik senata opozori pričo, da lahko odreče odgovor na postavljeno vprašanje.


ZASLIŠANJE PRIČ
Stranka, ki predlaga, naj se določena oseba zasliši kot priča, mora poprej navesti, o čem naj priča, ter povedati njeno ime in priimek ter prebivališče oziroma zaposlitev.

Stranka lahko na poziv ali s soglasjem sodišča predloži sodišču
pisne in podpisane izjave predlaganih prič
o dejstvih, o katerih bi priča lahko izpovedala na naroku.
Če stranka tega na poziv ne stori, sodišče dokaz z zaslišanjem te priče izvede le, če stranka izkaže za verjetno, da je pisno izjavo priče poskušala pridobiti, vendar pri tem ni bila uspešna. Stranke se lahko v postopku dogovorijo, da si bodo
izmenjale pisne izjave prič
.

Sodišče lahko tudi neposredno pozove osebe, ki so predlagane za priče, da podajo pisne izjave oziroma da odgovorijo na določena vprašanja, zlasti v primeru, če glede na vsebino vprašanj ali osebo predlagane priče oceni, da bo tak način zadosten. Ob tem pozivu jih mora opozoriti, da bodo lahko pozvane k pričanju na sodišču tudi, če bodo podale pisne izjave.

Sodišče lahko odloči, da se namesto zaslišanja priče le prebere njena pisna izjava. Zaslišanje priče mora izvesti, če tako zahteva katera od strank.
Če sodišče na podlagi pridobljene pisne izjave predlagane priče ugotovi, da predlagana priča o odločilnih dejstvih ne more izpovedati, predlog za zaslišanje priče zavrne. Če je stranka zahtevala zaslišanje priče, sodišče tej stranki naloži plačilo vseh stroškov, ki so nastali z izvedbo tega dokaza, če oceni, da ustno zaslišanje priče k ugotovitvi odločilnih dejstev ni pripomoglo.
Priče se vabijo s
pisnim vabilom
, v katerem se priča opozori na posledice neopravičenega izostanka in na pravico do povračila stroškov. Priče, ki se zaradi starosti, bolezni ali hudih telesnih napak ne morejo odzvati vabilu, se zaslišijo v svojem stanovanju.

Priče se zaslišijo vsaka zase in brez navzočnosti prič, ki bodo zaslišane pozneje
. Priča mora odgovarjati ustno. Če priča ne zna jezika, ki se uporablja v postopku, se zasliši po tolmaču.
Pričo je treba najprej opomniti, da je dolžna govoriti resnico in da ne sme ničesar zamolčati, nato pa jo opozoriti na posledice krive izpovedbe.
Pričo je treba nato vprašati za ime in priimek, ime očeta, poklic, prebivališče, rojstni kraj, starost in njeno razmerje do strank.
Po splošnih vprašanjih se od priče zahteva, naj pove vse, kar ve o dejstvih, o katerih naj priča. Nato se ji lahko postavljajo vprašanja, da se njene izpovedbe preizkusijo, dopolnijo ali razjasnijo. Ni dovoljeno postavljati vprašanj, v katerih je že vsebovano, kako je treba odgovoriti. Pričo je treba vselej vprašati, od kod ve to, o čemer priča.
Priče se smejo soočiti, če se njihove izpovedbe ne ujemajo glede pomembnih dejstev. Soočenci se o vsaki okoliščini, glede katere se ne ujemajo, zaslišijo vsak zase in se njihovi odgovori vpišejo v zapisnik.

Priča ima pravico do povračila potnih stroškov, stroškov za prehrano in prenočišče ter do povračila izgubljenega zaslužka.
Če priča, ki je bila v redu povabljena, ne pride in svojega izostanka ne opraviči ali če se brez dovoljenja ali opravičenega razloga odstrani s kraja, kjer bi morala biti zaslišana, sme sodišče odrediti, da se
privede s silo na svoje stroške, sme pa jo tudi kaznovati v denarju do 1.300 eurov.
Če priča pride, pa potem ko je bila opozorjena na posledice, noče pričati ali odgovoriti na posamezna vprašanja, sodišče pa presodi, da so njeni razlogi za to neupravičeni, jo lahko kaznuje v denarju do 1.300 eurov; če pa tudi potem noče pričati, jo sme zapreti. Zapor traja vse do takrat, dokler priča ni pri volji pričati ali dokler ne postane njeno zaslišanje nepotrebno, vendar največ mesec dni.
Sodišče odloči na zahtevo stranke, da mora priča povrniti stroške, ki jih je povzročila s svojim neopravičenim izostankom oziroma neupravičeno odklonitvijo pričanja.

Če priča pozneje opraviči svoj izostanek, prekliče sodišče svoj sklep o kazni, lahko pa jo tudi popolnoma ali deloma oprosti povrnitve stroškov. Sodišče lahko prekliče svoj sklep o kazni tudi tedaj, če priča pozneje izjavi, da bo pričala.

Vojaške osebe in policijski uslužbenci se ne smejo zapreti, pač pa se o tem, da niso hoteli pričati, obvesti njihovo pristojno poveljstvo, da jih kaznuje. Če je treba, da se s silo privedejo, da bi pričali, se obrne sodišče na njihovega starešino, ki odredi njihovo privedbo na sodišče.
Sodišče izvede dokaz z izvedencem, če je za ugotovitev ali za razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga.
Izvedenec: oseba, ki na podlagi svojega strokovnega znanja poda izvedensko mnenje o sedanjih in preteklih dejstvih ter s tem pomaga sodniku ugotoviti in razjasniti pravno relevantna dejstva. Pri tem ne izpoveduje o dejstvih, ki jih je sam zaznal - izvedena priča!
Izvedensko delo opravijo izvedenci, ki jih določi pravdno sodišče (s sklepom).
Preden sodišče odloči, koga bo vzelo za izvedenca, lahko da strankam možnost, da se o tem izjavijo.

Izvedensko delo opravlja praviloma en izvedenec; če pa sodišče presodi, da je izvedensko delo zapleteno, lahko določi tudi dva ali več izvedencev.
Izvedenci se določijo predvsem med sodnimi izvedenci za določeno vrsto izvedenskega dela.
Izvedensko delo se sme zaupati tudi strokovni instituciji (bolnišnici, kemičnemu laboratoriju, fakulteti ipd.). Če so za določene vrste izvedenskega dela (glede ponarejanja denarja, glede pisave, za prstne odtise in podobno) posebni zavodi, se tako delo, zlasti če je bolj zapleteno, zaupa predvsem taki strokovni instituciji.

Izvedenec ima pravico do povračila potnih stroškov in stroškov za prehrano in prenočišče, do povračila izgubljenega zaslužka in stroškov za izvedensko delo kakor tudi pravico do nagrade za to delo.
Kdor je določen za izvedenca, se je dolžan odzvati vabilu in dati svoj izvid in mnenje.
Sodišče oprosti izvedenca na njegovo zahtevo te dolžnosti iz razlogov, iz katerih sme priča odreči pričanje ali odgovor na posamezna vprašanj, ali iz drugih upravičenih razlogov.

Izvedenec je lahko izločen iz istih razlogov, iz katerih je lahko izločen sodnik ali sodnik porotnik; pač pa se lahko vzame za izvedenca tudi tisti, ki je bil prej zaslišan kot priča.
Stranka mora zahtevati izločitev izvedenca, takoj ko izve, da je podan razlog za izločitev, najpozneje pa do začetka dokazovanja z izvedencem. Če zve stranka za razlog izločitve šele potem, ko je izvedenec že opravil izvedensko delo, in zaradi tega ugovarja zoper izvedensko delo, ravna sodišče, kakor da bi bila izločitev izvedenca zahtevana, preden je izvedenec opravil svoje delo.

Sodišče lahko kaznuje v denarju do 1.300 eurov izvedenca, ki ne pride na narok, čeprav je bil v redu povabljen, in svojega izostanka ne opraviči, izvedenca, ki brez upravičenega razloga noče opraviti izvedenskega dela, in izvedenca, ki brez upravičenega razloga ne opravi izvedenskega dela v roku, ki ga je določilo sodišče.

Na zahtevo stranke lahko sodišče s sklepom naloži izvedencu, da mora povrniti stroške, ki jih je povzročil, s tem da je neupravičeno izostal, neupravičeno odklonil izvedensko delo ali neupravičeno prekoračil rok za izdelavo izvedenskega dela.
Izvedenci se vabijo s pisnim vabilom, v katerem se opozorijo na posledice neopravičenega izostanka in na pravico do povračila stroškov.

Pred začetkom dokazovanja z izvedencem je treba izvedencu naročiti, naj predmet skrbno pregleda, natančno navede vse, kar opazi in dožene, in naj poda svoje mnenje vestno in v skladu s pravili znanosti in stroke. Pri tem se opozori tudi na posledice krive izpovedbe. Sodišče izvedencu postavlja vprašanja in zahteva po potrebi pojasnila glede danega izvida in mnenja.
V izvidu izvedenec opiše dejanske ugotovitve, do katerih je prišel na temelju svojega strokovnega znanja, v mnenju pa oceni te dejanske ugotovitve s stališča svoje stroke.

Sodišče odloči, ali naj izvedenec da svoj izvid in mnenje samo ustno na obravnavi ali pa naj ju da tudi pisno pred obravnavo. Izvedenec mora vselej obrazložiti svoje mnenje.

Če je določenih več izvedencev, lahko skupaj dajo izvid in mnenje, če se glede njiju strinjajo. Če pa se glede izvida in mnenja ne strinjajo, da vsak izvedenec svoj izvid in mnenje posebej. Če se podatki izvedencev v njihovem izvidu bistveno razlikujejo ali če je izvid enega ali več izvedencev nejasen, nepopoln ali pa sam s seboj ali z raziskanimi okoliščinami v nasprotju, te pomanjkljivosti pa se ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem izvedencev, se dokazovanje ponovi z istimi ali z drugimi izvedenci.
Če so v mnenju enega ali več izvedencev nasprotja ali pomanjkljivosti ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, te pomanjkljivosti ali dvom pa se ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem, se zahteva mnenje drugih izvedencev.
Full transcript