Loading presentation...

Present Remotely

Send the link below via email or IM

Copy

Present to your audience

Start remote presentation

  • Invited audience members will follow you as you navigate and present
  • People invited to a presentation do not need a Prezi account
  • This link expires 10 minutes after you close the presentation
  • A maximum of 30 users can follow your presentation
  • Learn more about this feature in our knowledge base article

Do you really want to delete this prezi?

Neither you, nor the coeditors you shared it with will be able to recover it again.

DeleteCancel

Migracije, radikalizem_OŠ Koseze

No description
by

Miha Zimšek

on 12 February 2018

Comments (0)

Please log in to add your comment.

Report abuse

Transcript of Migracije, radikalizem_OŠ Koseze

Migracije v Evropo in radikalizacija
https://www.facebook.com/KarterZaher/videos/10152084702709262/
Zakaj se ti ljudje odločijo za pot?
makro in mikroekonmska teorija;
teorija dvojnega trga dela;
teorija mrež;
insitucionalna teorija

+
neekonomski dejavniki migracij
(vojne, nemiri, revščina)
Prestop meje pomeni spremembo statusa:
BEGUNCI
MIGRACIJSKI TOKOVI
− Vzhodno mediteranska pot;
− Centralno mediteransko pot;
− Zahodno mediteransko pot;
− Zahodno afriška pot;
− Zahodno balkanska pot;
− Vzhodno evropska pot.

Se je Evropa že kdaj srečala z begunsko krizo?
Kaj je
Schengen
?
Sodelujejo v njem vse države članice EU?
MIGRACIJSKE POLITIKE
Migracije - rešitev, problem ali komponenta globalizacije?
EU sprejela nekatere pomembne akte:
pravice državljanov tretjih držav, ki dlje časa bivajo v EU
Direktiva o združitvi družine
Dublinska uredba

... a še vedno države članice ključni akterji


Migracije in RADIKALIZACIJA
Radikalizacija, nasilni ekstremizem in terorizem
Problematika radikalizacije in nasilnega ekstremizma
Radikalec
Kaj narediti?
Proces radikalizacije
Povečana pozornost!
Vojna proti terorju
Koncept radikalizacije
Po napadih v Madridu (2004) in Londonu (2005)
Protiradikalizacija, deradikalizacija in protipolarizacija
Aktivno demokratično državljanstvo: državljanske vrline in kritično mišljenje
Razpetost:
Varnost in stabilnost
Temeljne pravice in svoboščine
Pojav radikalizacije, ekstremizma in terorizma
Geopolitični vakuum
Francis Fukuyama, "konec zgodovine"
1989:
Afera "naglavnih rut", Francija
Rushdie, Satanski stihi

'Trk civilizacij'?
Evropa v 20. stoletju:
IRA na Severnem Irskem
ETA v Španiji
Rdeče brigade v Italiji
RAF v ZRN
Sodobna radikalizacija: 'kvalitativno' drugačna!
Namesto zaprte organizacije generator terorizma postal niz idej.
Politična uvedba
- nasilna radikalizacija
Odkrivanje vzrokov
Preučevanje radikalizacije:
Temeljni vzroki
Neenotnost
Izziva status quo
Si prizadeva za spremembe
Ne nujno s silo
Ne nujno problematično
Zgodovinski vidik:
napredek
Sodoben vidik:
islamistična radikalizacija
"Preden raznese bombo"
Empirične študije
Terorizem = radikalizem
Različni dejavniki in okoliščine:
osebne okoliščine,
- zaznavanje nepravičnoste (posredno in neposredno, lokalno in mednarodno),
izpostavljenost ideologiji,
pomembnost družbenih vezi in identitete.
Kompleksen proces:
Ni razpoznavnih kriterijev
Očitni znaki
Terorist, radikalec in ekstremist
Terorizem:
Politično orodje
Politične ali družbene spremembe.
Radikalizacija:
proces
spreminjanja,
Nima (vedno) jasnega cilja,
Ni nujno nasilna.
Terorizem kot
najhujši izid nasilne radikalizacije
Terorist = radikalec
Radikalec = terorist
Radikalizacija tako vključuje vsako obnašanje ali ideološko izražanje, vključno s hujskanjem, distribucijo radikalnega materiala, rekrutacijo in prepričevanje drugih k radikalnim pogledom, ki potencialno predstavljajo grožnjo varnosti v zahodnih družbah, ali z izvajanjem terorizma, ali z grožnjami integraciji in pospeševanju širjenja radikalnih, potencialno nasilnih ideologij.
Radikalizacija = ekstremizem
Pogosto enačenje in izmenjavanje pojmov.
Kdo je ekstremist?
Politični udeleženci, ki:
ne upoštevajo vladavine prava,
zavračajo pluralizem v družbi.

Ekstremisti si prizadevajo:
ustvariti homogeno družbo, ki temelji na togih, dogmatsko ideoloških načelih,
konformistično družbo z zatiranjem opozicije in podrejanjem manjšin.
Ideološki izvor

Zgodovina političnih idej:
19. in 20. stoletje - različen ideološki izvor.

Radikalizem: izvor v egalitarni demokratični tradiciji.

Ekstremizem: supremacijsko-avtoritarno okolje.
Radikalec sprejema raznolikost in verjame bolj v moč razuma kot dogme!
Radikalizem je tako mnogo manj problematičen za demokratične družbe kot ekstremizem, za prvega je značilno odprto mišljenje, medtem ko drugi manifestira zaprt um in pripravljenost za uporabo nasilja.
Znova aktualna vprašanja in vloga:
temeljnih načel sodobne pluralne družbe
:
vladavina prava,
demokracija,
človekove pravice, ter
skupnih vrednot
:
toleranca,
solidarnost,
spoštovanje in sprejemanje različnosti
Osnovne predpostavke aktivnega demokratičnega državljanstva ter socialne vključenosti.
Razumevanje selektivno oz. v najboljšem primeru nepopolno.

Interdisciplinarna narava posameznih analiz:
varnostna,
politološka,
sociološka,
zgodovinska,
religiološka,
kulturološka,
psihološka,
edukacijska
in tudi filozofska.
Analize radikalizma, ekstremizma in terorizma
Opredelitev strokovne literature:
"
Proces preobrazbe
v okviru katerega se posameznike ‘uvaja v očitno ideološko sporočilo in sistem prepričanja, ki spodbuja prehod od zmernih oz. prevladujočih prepričanj proti ekstremnim stališčem’.
Prispodoba radikalizacije kot ‘poti’ oz. ‘stopnišča’ v terorizem:
a) predpostavki o deterministični naravi procesa radikalizacije ter
b) predpostavki o ireverzibilnosti procesa radikalizacije.

Indoktrinacija posameznikov
Različni modeli radikalizacije mladih:
1. pred-radikalizacija
2. identifikacija
3. indoktrinacija
4. spreobrnitev
Nujna delitev na:
1. 'sprožilec' (individualna raven)
2. družbene dejavnike (kontekstualna raven)
Sprožilci
‘Kavzalna’ interpretacija:
‘Deviantna’ reakcija na dejavnike, ki vplivajo na proces preobrazbe in temelji na predpostavki, da na proces radikalizacije vplivajo predvsem družbene okoliščine, in sicer revščina, izključenost ter marginalizacija in alienacija nedominantnih družbenih skupin oz. posameznikov ali celo njihova neposredna diskriminacija in stigmatizacija.
Nujno potrebno misliti (in razumeti) kot [vsaj] dva ločena procesa:
nasilno ter
nenasilno radikalizacijo.
To potrjuje tudi dejstvo, da vsaka ekstremna pozicija še ni radikalna ter da vsak radikaliziran posameznik ni nujno tudi že terorist [predpostavka o neekvivalenci].
1. Deradikalizacija
‘programi, ki so usmerjeni proti že radikaliziranim posameznikom s ciljem, da bi jih ponovno vključili v družbo ali vsaj odvračali od nasilja’
2. Protiradikalizacija
‘paket družbenih, političnih, pravnih, izobraževalnih ter ekonomskih programov, ki so posebej namenjeni preprečevanju nezadovoljstva (po možnosti že radikaliziranih) posameznikov, ki prečkajo črto in postanejo teroristi’.
Tudi programi protipolarizacije
Temeljni cilj je ‘zmanjšanje razlik med različnimi skupinami v družbi’. Ti programi opozarjajo na fenomen kulturne distance in konfliktne različnosti, ki velja za enega ključnih dejavnikov radikalizacije.
‘Transformacijska’ vloga državljanske vzgoje oz. vzgoje in izobraževanja nasploh
Aristotel:
Politika
‘državljana je potrebno oblikovati tako, da bo ustrezal obliki vladanja pod katero živi. Kajti vsaka oblast ima posebno obliko osebnosti, ki jo le-ta oblikuje in ohranja. Karakter demokracije ustvarja demokracijo, karakter oligarhije ustvarja oligarhijo’.

[predpostavka o deterministični naravi državljanske vzgoje].
Russel Hardin: The Crippled Epistemology of Extremism
Ekstremizem je v prvi vrsti ‘sociološka in ne samo psihološka zadeva’
Spopadanje z indoktrinacijo
Kritično mišljenje
Manjšanje kritičnega deficita!
Okrepiti medijsko pismenost mladih, posredovati ‘orodja’ za analizo verskih in političnih vsebin.
Debata
http://4d.rtvslo.si/arhiv/aktivatorji/174271874
Full transcript