Loading presentation...
Prezi is an interactive zooming presentation

Present Remotely

Send the link below via email or IM

Copy

Present to your audience

Start remote presentation

  • Invited audience members will follow you as you navigate and present
  • People invited to a presentation do not need a Prezi account
  • This link expires 10 minutes after you close the presentation
  • A maximum of 30 users can follow your presentation
  • Learn more about this feature in our knowledge base article

Do you really want to delete this prezi?

Neither you, nor the coeditors you shared it with will be able to recover it again.

DeleteCancel

Make your likes visible on Facebook?

Connect your Facebook account to Prezi and let your likes appear on your timeline.
You can change this under Settings & Account at any time.

No, thanks

BIOMI

No description
by

rea cigler

on 14 April 2016

Comments (0)

Please log in to add your comment.

Report abuse

Transcript of BIOMI

KAJ SO BIOMI?
Biomi so združba živih bitij, ki nastanejo pod podobnimi vplivi okolja na območjih z isto geografsko širino ali območjih z isto nadmorsko višino.
ENAKI BIOMI
Imajo podobne ekosistemske značilnosti.
BIOMI
EKOLOŠKI DEJAVNIK


abiotski dejavniki - so neživi del narave ki vpliva na organizme, kot so voda, zrak, toplota, svetloba, mineralne snovi, ...
biotski dejavniki - so živi dejavniki okolja, kot so živali, rastline, mikroorganizmi in vsi ostali organizmi z medsebojno odvisnostjo
antropogeni dejavniki - so dejavnosti človeka, ki vplivajo na spremembe v okolju
Delitev ekoloških dejavnikov
Rea Cigler, 9. a
EKOLOŠKI EKVIVALENT
Imenujemo geografsko ločene in filogenetsko nesorodne
vrste, ki imajo v istem ali podobnem biomu isto ekološko
vlogo.
Kopenske biome: tundra, tajga, stepe, puščave,
vlažni tropski gozd, savane in listnate gozdove.

Vodne in oceanske biome: morske in sladkovodne.
VRSTE BIOMOV
TUNDRA
VZROKI ZA NASTANEK BIOMOV
•nagnjenost zemeljske osi
•razporeditev kopnega in morja
•oblikovanost reliefa
•podnebni pasovi
Živalstvo je revno
komarji, čmrlji, race, lemingi, polarne lisice, zajci, severni jeleni, losi, moškatno govedo, plenilci, sove, medvedi, volkovi, risi.
Mnoge živali se pred zimo preselijo v tajgo.
Povprečna temperatura najtoplejšega meseca je nižja od 10°C,takrat se tla odtajajo le za nekaj metrov- nastane močvirje
Življenjske razmere so neugodne.
Poseljenost je skrajno redka.
Prevladujejo nomadski in polnomadski lovci
Površino pokrivajo mahovi in lišaji
Poleti je tundra prekrita z živobarvnim cvetjem
TAJGA
pokriva 11% Zemlje, zato je največji kopenski biom
Je hladno celinsko podnebje, redko poseljeno z iglastimi drevesi.
Pokriva del: Aljaske, Kanade, Švedske, Finske, Norveške, Rusije in Amerike.
Živalstvo
Barjanski jereb, ruševec,
medvedi, lisice,volkovi, kune,
šoje, sobolji, žeruhi, veverice,
voluharice, divji petelin
Pomen tajge
Prst v tajgi ni rodovitna
Pomen je ogromen;
blaži vetrove
zadržuje vlago
preprečuje odnašanje prsti
čisti zrak
predstavlja življenski prostor specifičnim živim bitjem
ima ogromne zaloge lesa
STEPE IN PUŠČAVE
Je rastlinsko območje izven tropskega pasu, za katerega je
značilno travnato rastje. Nahaja se skoraj na vseh celinah,
razen v Avstraliji in Antarktiki. Večinoma se nahaja v
Ameriki, Mongoliji, Sibiriji, Tibetu in na Kitajskem.
Padavin je premalo, da bi razvil gozd, in preveč za nastale puščave.
Trava ozeleni le v kratkih deževnih dobah
Prst je zelo rodovitna
Človek goji predvsem žito
STEPA
PUŠČAVA

je pokrajina, ki prejme zelo malo padavin, torej izjemno suho območje z redkimi oblikami življenja.
Življenje je v puščavah možno le v oazah, ker je podtalna voda
Puščave prejmejo manj kot 250 mm padavin letno
V oazah dobro uspeva dateljnova palma
Dež je redek (redke in kratke nevihte)
Pogosto pa divjajo peščeni viharji
Živalstvo
Divji konj, pragovedo, zobri, svizci, hrčki, ptiči tekači, droplje, stepski volkovi, orli, sokol morilec
VLAŽNI TROPSKI GOZD
Raste v ekvatorialnem podnebju. Podnebje tega pasu je zelo toplo
z obilnimi padavinami.
Tropski deževni gozd najdemo v:
Južni Ameriki, Srednji Ameriki, Afriki, Indiji, Avstraliji in
Indoneziji.
Rastje
Uspevajo tiste rastline, ki potrebujejo veliko vlage in toplote.
Ker so tropski gozd skrčili, so nastale plantaže tropskih rastlin.
Tam najdemo:
kakavovec, kavovec,kavčukovec, bananovec, oljno in kokosovo palmo,
ananas
Obalne predele ob Sredozemskem morju porašča sredozemsko rastje:
zimzelena drevesa, grmovje; zimzelen hrast, lovor, bor, cipresa
SAVANA
Je travnata pokrajina v tropskem pasu. Nahaja se v Afriki, Avstraliji in
Južni Ameriki.
VREMENSKO RAZMERJE
izrazito sušnih 5 in vec mesecev ter deževnih obdobij
z nasadi kakavovcev, kavovcev, čajevcev, kikirikija, sisala, se rastlinstvo in živalstvo krčita.
Rastlinstvo
Redki grmi, akacije,gozdovi le ob rekah
Drevesa imajo varovalne trne in strupene alkaloide
Tudi v savanah je vroče, dežuje pa le poleti
Suha in deževna obdobja se menjavajo
v deževnih obdobjih požene v savanah po več metrov visoke razne trave
ob suši jo sonce ožge in savane se spremenijo v suhe stepe
ŽIVALSTVO
Mnogo vrst mravelj, termitov, saranče Selke, ptiči tkalci

LISTNATI GOZDOVI ZMERNIH PASOV
Se nahajajo v zmernem pasu med tropskimi gozdovi in mešanimi
gozdovi. Najdemo jih v Evropi, vzhodni polovici Severne Amerike, na Japonskem in v Aziji.

To so bukve, lipe, leske, bresti..

Rastejo pa tudi zimzeleni ali vedno zeleni listavci, kot so na primer kavovec, avokada, navadna bodika.
PRILAGODITVE

jagode, borovnice,rese,lilije.
ti gozdovi so bogati z rastlinsko hrano, kar pa omogočajo tudi obstoj različnih živalskih vrst.
ŽIVALSTVO
Jeleni, medvedi, lisice, volkovi,
srnjadi, jazbeci, miši, divji petelini,
kure, orli, močeradi, žabe,mravlje,
deževniki, metulji
PRILAGODITVE
RASTLINE
•Pritlikava rast
•Močno razvit koreninski sistem
•Vlago sprejemajo tudi skozi liste
•Usnjati ali dlakavi listi(preprečujejo izhlapevanje vode in varujejo pred UV žarki).
•ŽIVALI
•Kosmati podplati za lažjo hojo(severni medvedi)
•Debel kožuh
•Dvojna plast tolšče (moškatno govedo)
•Varovalna bela barva (polarni zajec, lisica, sova)
RASTLINE
Veliko rastlin listavcev cveti v času, ko nimajo listov, saj to povečuje
učinkovitost opraševanja,
Pred zimo rastline shranijo dušik in ogljik v obliki mineralov v korenine, spomladi pa s pomočjo njih tvorijo nove liste.

ŽIVALI:
Nekateri od njih prezimujejo v zimskih mesecih,
nekatere se selijo na jug,

PRILAGODITVE
Rastlinstvo:

iglavci so stožičaste oblike, da se sneg ne začne nabirati na vejah in s svojo težo ne polomi vej
iglice so povoskane, da varujejo drevo pred mrazom in zmanjšujejo izparevanje vode.

Živalstvo:
nekateri sesalci imajo hibernacijo ali zimsko spanje
predvsem ptice se pozimi odselijo na jug, kjer je toplejše
nekatere ptice imajo zavit kljun, da lahko dosežejo najbolj težko dostopna semena v storžih.
VIRI
Knjiga: Modri planet
učbenik: Razišči skrivnosti živega

http://www.dijaski.net/gradivo/geo_ref_tajga_01__predstavitev?r=1
https://prezi.com/bc9zarm_ad1a/biomes-prezi/
https://sl.wikipedia.org/wiki/Tajga
http://www.dijaski.net/gradivo/geo_ref_tundra_01__predstavitev?r=1
http://www.sc-s.si/projekti/1sp/kopenski/player.html
https://drive.google.com/file/d/0B-8kCgYim3vtY29VMVlBZVdwSnM/view
https://hr.wikipedia.org/wiki/Biom
https://sl.wikipedia.org/wiki/Pu%C5%A1%C4%8Dava
http://mss.svarog.si/biologija/index.php?page_id=7811
ŽIVALI
Živali: tiger, tukano, okapi, opice, jaguar, antilopa, kače, žabe,
papige, krokodili, kuščarji.
PRILAGODITVE
Rastline:

rastline so prilagojene na pomankanje sončne svetlobe.

Njihove korenine so na tleh revnih s hranilnimi snovmi zelo blizu površju, da sprejemajo hranilne snovi, ki prihajajo od zgoraj.

listi imajo značilno večjo površino, da skoznje vsrkajo dovolj svetlobe
za rast in vlago.

Živali:
mnoge živali živijo visoko na drevesnih deblih , da bi dobile sončno svetlobo , ki jo potrebujejo za preživetje.
Po skupinah:
Sodoprsti kopitarji: Bradavičaste svinje, žirafe, gazele, antilope, bivoli
lihoprsti kopitarji: zebre, nosorogi, sloni
plenilci: levi,leopardi,gepardi, hijene, šakali,jastrebi, povodni konji, krokodili
Full transcript