Loading presentation...

Present Remotely

Send the link below via email or IM

Copy

Present to your audience

Start remote presentation

  • Invited audience members will follow you as you navigate and present
  • People invited to a presentation do not need a Prezi account
  • This link expires 10 minutes after you close the presentation
  • A maximum of 30 users can follow your presentation
  • Learn more about this feature in our knowledge base article

Do you really want to delete this prezi?

Neither you, nor the coeditors you shared it with will be able to recover it again.

DeleteCancel

Make your likes visible on Facebook?

Connect your Facebook account to Prezi and let your likes appear on your timeline.
You can change this under Settings & Account at any time.

No, thanks

PROCESNI SUBJEKTI

Prezi lahko služi zgolj kot pripomoček pri ponavljanju in ne more nadomestiti predpisane učne literature.
by

Katja D.

on 10 April 2016

Comments (0)

Please log in to add your comment.

Report abuse

Transcript of PROCESNI SUBJEKTI

PROCESNI SUBJEKTI
SODIŠČE
PRISTOJNOST SODIŠČ V CIVILNEM PRAVDNEM POSTOPKU
IZLOČITEV SODNIKA
Sodnik ne sme opravljati sodne funkcije, če obstajajo okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.

1. IZKLJUČITVENI RAZLOGI (iudex inhabilis): našteti taksativno, sodišče jih mora upoštevati po uradni dolžnosti ves čas postopka, ne ugotavlja se, ali vplivajo na nepristranskost --> glej prvi do peti odstavek 70. člena ZPP

2. ODKLONITVENI RAZLOGI (iudex suspectus): opredeljeni z generalno klavzulo, sodišče upošteva na predlog strank ali sodnika, treba je oceniti, ali so razlogi takšni, da vzbujajo dvom o nepristranskosti sodnika (okoliščine osebne narave: prijateljstvo, sovraštvo, itd., ne pa tudi neugodno javno izraženo pravno mnenje sodnika) --> glej šesti odstavek 70. člena ZPP

70. člen ZPP
Sodnik ali sodnik porotnik ne sme opravljati sodniške funkcije:
1. če je sam stranka, njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec, če je s stranko v razmerju soupravičenca, sozavezanca ali regresnega zavezanca ali če je bil v isti zadevi zaslišan kot priča ali izvedenec;
2. če je stalno ali začasno zaposlen pri stranki ali če je družbenik v družbi z neomejeno odgovornostjo, komanditni družbi ali družbi z omejeno odgovornostjo ali tihi družbenik v tihi družbi, ki je stranka v postopku;
3. če je stranka ali njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec z njim v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do katerega koli kolena, v stranski vrsti pa do četrtega kolena, ali če je z njim v zakonu ali v svaštvu do drugega kolena, ne glede na to, ali je zakonska zveza prenehala ali ne;
4. če je skrbnik, posvojitelj ali posvojenec stranke, njenega zakonitega zastopnika ali pooblaščenca;
5. če je v isti zadevi sodeloval v postopku pred nižjim sodiščem, arbitražo ali drugim organom;
(izključitveni razlogi)
6. če so podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.
(odklonitveni razlogi)
STRANKE
Koncepciji o pojmu stranke:
(1) materialnopravna koncepcija – stranka je nosilec pravic in obveznosti v materialnopravnem razmerju - opuščena
(2) procesna koncepcija – stranka je tisti, ki zahteva od sodišča pravno varstvo določene vsebine (TOŽNIK) ter tisti, proti kateremu tožnik zahteva pravno varstvo
(TOŽENEC)

PROCESNI SUBJEKTI: organi in osebe, ki so v civilnem procesu nosilci z zakonom določenih pravic in dolžnosti.

Vrste procesnih subjektov glede na njihov položaj v civilni pravdi:

Glavni procesni subjekti
: s svojimi dejanji oblikujejo postopek, njihova dejanja so usmerjena v izdajo sodbe
- primarni procesni subjekti: sodišče, stranke (tudi državni tožilec in državni pravobranilec kot stranka v pravdi), glavni intervenient,
- sekundarni procesni subjekti: opravljajo procesna dejanja zaradi razrešitve tujega spora (stranski intervenienti, zakoniti zastopniki, pooblaščenci)

Pomožni procesni subjekti
: priče, izvedenci
Ne opravljajo procesnih dejanj, njihov namen: seznaniti sodišče s procesnim gradivom.

Postopek izločitve sodnika
Kadar sodnik ali sodnik porotnik izve za kakšen izključitveni razlog, mora prenehati z delom in to sporočiti predsedniku sodišča, ki mu določi namestnika.
Če gre za očitno neutemeljeno zahtevo za izločitev na podlagi izločitvenih razlogov, lahko sodnik vseeno opravlja nadaljnja pravdna dejanja, razen izdaje odločbe, s katero se postopek pred tem sodiščem konča.
Če sodnik ali sodnik porotnik meni, da je podan odklonitveni razlog, sporoči to predsedniku sodišča, da odloči o izločitvi. Sodnik lahko nadaljuje z opravljanjem pravdnih dejanj, vendar ta v primeru izločitve nimajo pravnega učinka od trenutka, ko je izvedel za odklonitveni razlog.

Izločitev lahko zahtevajo stranke takoj, ko izvejo, da je podan razlog – najkasneje do konca glavne obravnave pred pristojnim sodiščem. Stranka mora v zahtevi navesti okoliščine, na katere opira zahtevo. O zahtevi odloča predsednik sodišča. Če stranka zahteva izločitev predsednika sodišča, odloča predsednik neposredno višjega sodišča. O zahtevi za izločitev predsednika Vrhovnega sodišča odloča občna seja VS.

Dejanja sodišča, ki jih je opravil sodnik, ki bi moral biti izločen, nimajo učinkov in jih je treba ponoviti.
Če je pri izdaji sodbe sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki bi moral biti po zakonu izključen ali je bil s sklepom sodišča izločen, je podana absolutna bistvena kršitev postopka. V postopku izrednih pravnih sredstev jo je možno uveljavljati z revizijo, zahtevo za varstvo zakonitosti in predlogom za obnovo postopka.
SESTAVA SODIŠČA

Novela ZPP-D odpravi senatno sojenje v pravdnem postopku na I. stopnji (razen kadar tako določa zakon). Kljub temu: še omenja senat (razlog: subsidiarna uporaba ZPP npr. v delovnih sporih, kjer imamo sodnike porotnike)

V pravdnem postopku sodi sodnik posameznik. Zakon določa, v katerih primerih sodi senat.


Višja sodišča: senat 3 sodnikov
Vrhovno sodišče:
● v postopku pritožbe zoper sodbe višjih sodišč v senatu 3 sodnikov
● v postopku revizije ali zahteve za varstvo zakonitosti v senatu 5 sodnikov.

Če je sodišče nepravilno sestavljeno (= v sporih iz pristojnosti senata je sodil sodnik posameznik), je podana bistvena kršitev pravdnega postopka, ki je hkrati revizijski razlog in razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.
SODNA PRISTOJNOST (sodna jurisdikcija)
Pravila, ki povedo ali spada reševanje zadeve v sodno pristojnost ali pristojnost kakšnega drugega organa (npr. upravni organ - upravni organi odločajo o pravnih razmerjih, kadar zakon posebej opredeljuje določeno zadevo kot upravno zadevo (pozitivistična razmejitev)).

Pravila o slovenski jurisdikciji.
Slovensko sodišče je pristojno v sporu z mednarodnim elementom, če je njegova pristojnost izrecno določena z mednarodno pogodbo ali pristojnost izvira iz določb ZPP o krajevni pristojnosti.

STVARNA PRISTOJNOST
Pristojnost okrajnih in okrožnih sodišč je določena po dveh kriterijih:
- vrednost spornega predmeta (competentia ratione valoris);
- pravni temelj spornega razmerja (competentia ratione causae).

Če je odločilna vrednost spornega predmeta, se vzame le vrednost glavnega zahtevka. Obresti, pogodbena kazen, pravdni stroški in druge postranske terjatve se ne upoštevajo.
Če tožnik zahteva plačilo denarnega zneska, se za vrednost spornega predmeta šteje glavnica. Če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je vrednost spornega predmeta tolikšna, kot jo je tožnik navedel v tožbi.




Okrožna sodišča:
sojenje v sporih, v katerih je premoženjskopravni zahtevek večji od 20.000 EUR
Ne glede na vrednost spornega predmeta so pristojna tudi v sporih:
1. o ugotovitvi ali izpodbijanju očetovstva ali materinstva (paternitetni spori);
2. o zakonski zvezi (zakonski spori);
3. o zakonitem preživljanju, če se rešujejo skupaj z zakonskimi ali paternitetnimi spori;
4. o varstvu in vzgoji otrok;
5. v sporih o stikih otrok s starši in z drugimi osebami, kadar se rešujejo skupaj s spori iz 4. točke (o varstvu in vzgoji otrok);
6. iz intelektualne lastnine (avtorske pravice, varstvo in uporaba izumov, uporaba znakov razlikovanja, pravica do uporabe firme);
7. o varstvu konkurence;
8. o gospodarskih razmerjih (gospodarski spori);
9. o stečajnem postopku.
Okrožna sodišča so pristojna za opravljanje zadev pravne pomoči pri odločanju o priznanju tujih odločb ter za opravljanje mednarodne pravne pomoči.
Okrajna sodišča
: sojenje v sporih, v katerih je premoženjskopravni zahtevek manjši od 20.000 EUR
Ne glede na vrednost spornega predmeta so pristojna tudi v sporih:
- o zakonitem preživljanju, če se NE rešujejo skupaj z zakonskimi ali očetovskimi spori;
- zaradi motenja posesti;
- o služnostih in realnih bremenih;
- vsi spori, za katere po zakonu niso pristojna okrožna sodišča
FUNKCIONALNA PRISTOJNOST
Funkcionalna pristojnost nam pove, katero sodišče postopa in odloča o pravnih sredstvih. Gre za porazdelitev pooblastila za opravljanje posameznih procesnih dejanj (faz postopka) med različna sodišča v isti zadevi.

Višja sodišča: odločanje o pritožbah zoper odločbe okrajnih in okrožnih sodišč
Vrhovno sodišče: odločanje o pritožbah zoper odločbe višjih sodišč, reviziji, zahtevi za varstvo zakonitosti.

Ustavno sodišče: odloča o ustavnih pritožbah proti pravnomočnim sodbam sodišč splošne pristojnosti.

KRAJEVNA PRISTOJNOST
Pravila o krajevni pristojnosti nam povedo, katero izmed več stvarno pristojnih sodišč je pooblaščeno odločati v konkretnem sporu.

Sistemi krajevne pristojnosti:
- splošna krajevna pristojnost (forum generale)
- posebne krajevne pristojnosti (forum speciale):
○ izbirne krajevne pristojnosti (forum electivum),
○ izključne krajevne pristojnosti (forum exclusive),
○ pomožne ali subsidiarne krajevne pristojnosti.

SPLOŠNA KRAJEVNA
PRISTOJNOST
actor sequitur forum rei


Če je toženec fizična oseba, ga mora tožnik tožiti pri sodišču, kjer ima stalno prebivališče
(forum domicili)
.
Če ima toženec tudi začasno prebivališče, se ga lahko toži tudi pri sodišču tega območja (izbirna krajevna pristojnost).
Če je podana slovenska jurisdikcija zaradi začasnega prebivališča toženca v Sloveniji, je splošno krajevno pristojno sodišče, kjer ima toženec začasno prebivališče (subsidiarna splošna krajevna pristojnost).

Za sojenje zoper pravne osebe je splošno krajevno pristojno sodišče, kjer je njihov sedež. Če nastane dvom, velja za sedež kraj, kjer so njihovi organi upravljanja.
Za sojenje zoper tuje pravne osebe, če spor izvira iz njenega poslovanja, je splošno krajevno pristojno sodišče, kjer je podružnica tuje pravne osebe.

IZBIRNE KRAJEVNE
PRISTOJNOSTI
Pri izbirni krajevni pristojnost ima tožnik možnost, da vloži tožbo pri sodišču splošne pristojnosti ali pri sodišču posebne pristojnosti.
-
pristojnost za sospornike
: Če je z isto tožbo toženih več oseb pa zanje ni krajevno pristojno isto sodišče, je pristojno sodišče, ki je krajevno pristojno za enega izmed tožencev; če so med njimi glavni in stranski zavezanci, pa sodišče, ki je krajevno pristojno za kakšnega glavnega zavezanca.

-
pristojnost v sporih za zakonito preživljanje
: Če je tožnik preživninski upravičenec, je pristojno poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti tudi sodišče, kjer ima tožnik stalno ali začasno prebivališče (to ne velja, če je tožnik preživninski zavezanec, ki npr. zahteva znižanje ali ukinitev preživninske obveznosti).

-
pristojnost v sporih iz pogodbenih razmerij
: Če je v sporih iz pogodbenih razmerij pristojno sodišče Republike Slovenije, zato ker je v Republiki Sloveniji kraj izpolnitve obveznosti, je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega bi bilo treba izpolniti obveznost, ki je predmet spora

-
pristojnost v odškodninskih sporih
: Poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti je pristojno tudi sodišče, kjer je bilo storjeno škodno dejanje ali je nastala škodljiva posledica (forum delicti commissi).
Če nastane škoda zaradi smrti ali hude telesne poškodbe, je pristojno tudi sodišče, kjer ima tožnik stalno ali začasno prebivališče.

-
pristojnost v zakonskih sporih
: Poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti je pristojno tudi sodišče, kjer sta imela zakonca zadnje skupno prebivališče.
-
pristojnost v sporih o ugotovitvah in izpodbijanju očetovstva ali materinstva
: Mladoletni otrok lahko vloži tožbo tudi pri sodišču, kjer ima stalno ali začasno prebivališče.

-
pristojnost v sporih o nepremičninah ali zaradi motenja posesti:
(V nepremičninskih sporih je izključno pristojno sodišče, kjer leži nepremičnina.) Izbirna pristojnost: če leži nepremičnina na območju več sodišč, je pristojno katerokoli izmed teh sodišč.
V sporih zaradi motenja posesti je poleg sodišča splošne pristojnosti pristojno tudi sodišče, kjer je bila posest motena.

-
pristojnost po kraju, kjer je podružnica pravne osebe
: Če ima tožena pravna oseba podružnico zunaj svojega sedeža in spor izvira iz pravnega razmerja s podružnico, je pristojno tudi sodišče, kjer se nahaja podružnica.

-
pristojnost v sporih iz dednopravnih razmerij
: Dokler zapuščinski postopek ni pravnomočno končan, je pristojno tudi okrajno sodišče, ki vodi zapuščinski postopek, oziroma okrožno sodišče, kjer je sodišče, ki vodi zapuščinski postopek.

-
pristojnost po plačilnem kraju
: Za sojenje v sporih imetnika menice ali čeka zoper podpisnika je pristojno poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti tudi sodišče plačilnega kraja.

IZKLJUČNE KRAJEVNE
PRISTOJNOSTI
Pri izključni krajevni pristojnosti tožnik nima izbire – splošna pristojnost je izključena.

-
pristojnost v sporih o nepremičninah ali zaradi motenja posesti nepremičnin
: Za sojenje v sporih o stvarnih pravicah na nepremičninah, v sporih zaradi motenja posesti nepremičnin ter v sporih iz zakupa ali najema nepremičnin je izključno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega leži nepremičnina.

-
pristojnost v sporih o letalu ali ladji:
Izključno je pristojno sodišče, kjer se vodi vpisnik, v katerega je vpisana ladja ali letalo.

-
pristojnost za spore v izvršilnem in stečajnem postopku
: Izvršilni in stečajni postopek pritegneta vse druge spore, ki nastanejo med njima, zato je izključno pristojno sodišče, ki opravlja izvršilni ali stečajni postopek oz. na območju katerega se opravlja upravna izvršba (forum attractionis).

POMOŽNE (SUBSIDIARNE) KRAJEVNE PRISTOJNOSTI
Tožnik ima možnost vložiti tožbo pri sodišču posebne pristojnosti, če po pravilih o splošni krajevni pristojnosti ni možno ugotoviti pristojnega sodišča.
Ta pravila pridejo v poštev, kadar je po mednarodnem zasebnem pravu (ZMZPP) podana slovenska jurisdikcija, vendar po ZPP ni možno določiti slovenskega sodišča.

Primer:
- pomožna pristojnost v sporih za zakonito preživljanje: Če je v sporih za zakonito preživljanje z mednarodnim elementom pristojno sodišče Republike Slovenije, zato ker je tožeča stranka otrok, ki ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, je krajevno pristojno tisto sodišče, na območju katerega ima tožeča stranka stalno prebivališče. Če ima toženec v Sloveniji premoženje, iz katerega se lahko poplača preživljanje, je krajevno pristojno sodišče, kjer se nahaja premoženje.

VZAJEMNA PRISTOJNOST ZA TOŽBE ZOPER TUJE DRŽAVLJANE:
Če je v tuji državi državljan Slovenije lahko tožen pri sodišču, ki po določbah ZPP ne bi bilo krajevno pristojno za sojenje, velja enaka pristojnost za sojenje državljanu te tuje države pred slovenskim sodišče (retorzija).

DOLOČITEV KRAJEVNE PRISTOJNOSTI
NUJNA DELEGACIJA
: Če zaradi izločitve sodnika sodišče ne more postopati, sporoči okrajno ali okrožno sodišče to višjemu sodišču, višje sodišče pa vrhovnemu sodišču, ki odloči, da naj postopa v zadevi drugo stvarno pristojno sodišče z njegovega območja (primer: sodnik je stranka v postopku)

DELEGACIJA IZ RAZLOGOV SMOTRNOSTI
: Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

DOLOČITEV KRAJEVNO PRISTOJNEGA SODIŠČA (FORUM ORDINATUM)
: Če je po mednarodnem zasebnem pravu podana slovenska jurisdikcija in po ZPP ni možno ugotoviti krajevno pristojnega sodišča, odloči Vrhovno sodišče na predlog stranke, katero stvarno pristojno sodišče naj bo krajevno pristojno.

GENERALNA DELEGACIJA
: Če je v sporih potrebno poznavanje posebnih pravnih panog, zakonodajalec kot pristojno predpiše sodišče, kjer je največ pravnih strokovnjakov iz te panoge.
Okrožno sodišče v Kopru
: pristojno za vse spore glede ladij in plovbe po morju, glede pomorskega prava ter glede izkoriščanja morja in morskega dna.
Okrožno sodišče v Ljubljani
: pristojno za spore iz intelektualne lastnine

SPORAZUM O KRAJEVNI PRISTOJNOSTI (PROROGATIO FORI
Stranke se lahko sporazumejo, da jim sodi na I. stopnji stvarno pristojno sodišče, ki ni krajevno pristojno. Dogovor o krajevni pristojnosti NI dovoljen, če zakon določa izključno krajevno pristojnost. Z dogovorom NI možno spreminjati stvarne pristojnosti.

Sporazum strank velja le tedaj, kadar je v pisni obliki in se nanaša na določen spor ali bodoče spore, ki bi morebiti nastali iz določenega pravnega razmerja. Listino o sporazumu mora tožnik priložiti tožbi. Ni veljaven sporazum, da bo vse spore med strankama reševalo določeno stvarno pristojno sodišče.

2 načina:
(1)
izrecna prorogacija (prorogatio expressa)
– izrecen sporazum o krajevno pristojnem sodišču
(2)
tiha prorogacija (prorogatio tacita)
– do prorogacije pride na podlagi konkludentnih dejanj (primer: tožnik vloži tožbo pri nepristojnem sodišču, toženec ne ugovarja)

PREIZKUS PRISTOJNOSTI
Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti,
ali spada odločitev o sporu v sodno pristojnost
. Če sodišče med postopkom ugotovi, da za odločitev o sporu ni pristojno sodišče, temveč kakšen drug organ, se izreče za nepristojno, razveljavi opravljena pravdna dejanja in zavrže tožbo.

Vsako sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti na svojo
stvarno pristojnost
.
Okrožno sodišče se lahko po uradni dolžnosti izreče za stvarno nepristojno za zadeve iz pristojnosti okrajnega sodišča ob predhodnem preizkusu tožbe, na ugovor tožene stranke, ki ga lahko ta poda najkasneje v odgovoru na tožbo, pa do razpisa glavne obravnave. Zoper sklep okrožnega sodišča, s katerim se je izreklo za stvarno pristojno, ni pritožbe.

Sodišče se lahko izreče za
krajevno nepristojno
na ugovor tožene stranke, ki ga lahko ta poda najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave.
Sodišče se lahko po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno le, kadar je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno, in sicer ob predhodnem preizkusu tožbe
SPOR O PRISTOJNOSTI
Po pravnomočnosti sklepa, s katerim je izreklo, da ni pristojno, odstopi sodišče zadevo pristojnemu sodišču. Pred tem po potrebi zahteva izjavo tožeče stranke. Sodišče, ki mu je bila zadeva odstopljena, nadaljuje postopek, kot da bi se bil začel pred njim. Pravdna dejanja nepristojnega sodišča ohranijo veljavo.

Če sodišče, ki mu je bila zadeva odstopljena, misli, da je pristojno tisto sodišče, ki mu je zadevo odstopilo, ali kakšno drugo sodišče, pošlje zadevo sodišču, ki naj reši spor o pristojnosti, razen če spozna, da mu je bila zadeva odstopljena očitno pomotoma, ker bi morala biti odstopljena kakšnemu drugemu sodišču; v tem primeru odstopi zadevo drugemu sodišču in obvesti o tem sodišče, ki mu jo je odstopilo.
Gre za
negativni kompetenčni konflikt
(vsa sodišča trdijo, da niso pristojna). Do pozitivnega kompetenčnega konflikta (vsa sodišča trdijo, da so pristojna) ne more priti zaradi institutov pravnomočnosti in litispendence (visečnosti pravde).

V sporu o pristojnosti med okrajnimi in okrožnimi sodišči s svojega območja odloča višje sodišče. V sporu o pristojnosti med okrajnimi in okrožnimi sodišči z območja različnih višjih sodišč ter v sporih o pristojnosti med sodišči razne vrste odloča vrhovno sodišče. O kompetenčnih konfliktih med sodišči in državnimi organi odloča Ustavno sodišče.


USTALITEV PRISTOJNOSTI (perpetuatio fori)
Pristojnost se določa po okoliščinah, ki obstojijo v času vložitve tožbe. Če se kasneje okoliščine, pomembne za določanje pristojnosti, spremenijo, te spremembe ne vplivajo na pristojnost.

To pravilo velja brez izjeme za krajevno pristojnost.

Za stvarno pristojnost:
- če stranka pred okrožnim sodiščem zniža tožbeni zahtevek (iz zneska, višjega od 20.000 EUR, na znesek, nižji od 20.000 EUR): ustalitev pristojnosti velja, še vedno je pristojno okrožno sodišče;
- če stranka pred okrajnim sodiščem zviša tožbeni zahtevek (iz zneska, nižjega od 20.000 EUR, na znesek, višji od 20.000 EUR): ni ustalitve pristojnosti; okrajno sodišče mora izdati sklep o nepristojnosti in zadevo odstopiti okrožnemu sodišču.
SPOSOBNOST BITI STRANKA
Sposobnost biti stranka je sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti v procesnem razmerju.
Pomeni sposobnost nastopati v pravdi kot tožnik ali toženec.

Vsaka fizična ali pravna oseba lahko nastopa v civilni pravdi. Tudi:
- nerojen otrok (nasciturus) - če gre za njegove interese, pod resolutivnim (razveznim) pogojem, da se bo živ rodil (pravilo: nasciturus pro iam nato habetur, quotiens do commodis eius agitur)
- organi in organizacije, ki jim je podeljena sposobnost biti stranka s posebnimi predpisi:
- državni tožilec (tožba za razveljavitev zakonske zveze)
- pravdno sodišče sme izjemoma, s pravnim učinkom v določeni pravdi, priznati lastnost stranke tudi tistim oblikam združevanja, ki nimajo sposobnosti biti stranka, če ugotovi, da glede na sporno zadevo v bistvu izpolnjujejo glavne pogoje za pridobitev sposobnosti biti stranka, zlasti če imajo premoženje, na katero je mogoče seči z izvršbo.


Sposobnost biti stranka je procesna predpostavka, na katero mora sodišče paziti ves čas postopka. Kršitev določb o sposobnosti biti stranka pomeni absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka (11. točka 339. člen ZPP).


PRAVDNA (PROCESNA) SPOSOBNOST
je sposobnost stranke samostojno in veljavno opravljati procesna dejanja
. Stranka lahko procesna dejanja opravlja sama ali prek pooblaščenca.
Pravdna sposobnost je odvisna od poslovne sposobnosti. Stranka, ki je poslovno sposobna, lahko samostojno opravlja pravdna dejanja (ima pravdno sposobnost). To so polnoletne osebe, ki nimajo omejene ali odvzete poslovne sposobnosti.

Stranko brez pravdne sposobnosti zastopa zakoniti zastopnik. To so pri fizičnih osebah starši ali skrbnik (če nimajo staršev ali ti zanje ne skrbijo).
Polnoletna oseba z omejeno poslovno sposobnostjo je pravdno sposobna v mejah poslovne sposobnosti. Mladoletnik, ki še ni pridobil popolne poslovne sposobnosti, je pravdno sposoben v mejah, v katerih mu je priznana poslovna sposobnost (spori iz delovnih razmerij in iz razpolaganja z osebnim dohodkom).

Pravdna sposobnost državljana tuje države se presoja po zakonu njegove države (lex patriae). Če je pravdno sposoben po slovenskem zakonu, lahko samostojno opravlja pravdna dejanja, četudi ni pravdno sposoben po zakonu njegove države.

Pravne osebe so poslovno in pravdno sposobne. Zastopajo jih zakoniti in statutarni zastopniki.
POSTULACIJSKA SPOSOBNOST
je sposobnost dati procesnim dejanjem pravno relevantno obliko
. Gre za sposobnost stranke, da sama brez pooblaščenca neposredno opravlja učinkovita procesna dejanja.

Obvezno zastopanje po odvetnikih je predpisano v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi.
Razlog za takšno omejitev: izredna pravna sredstva so namenjena odstranjevanju pravnih napak materialnega in procesnega prava + obvezno zastopanje je v javnem interesu, ker omogoča bolj učinkovite in hitrejše sodne postopke.

Obvezno zastopanje po odvetnikih ne velja, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen državni pravniški izpit.

Stranka je
stvarno legitimirana
(legitimatio ad causam), če je nosilec pravic in obveznosti iz materialnopravnega razmerja, na katerega se nanaša civilni spor.
Za nastopanje v pravdi ni treba izkazati stvarne legitimacije – tožnik le zatrjuje, da je aktivno legitimiran. Za toženca mora tožnik zatrjevati, da je pasivno legitimiran (da je zavezanec iz materialnopravnega razmerja).
Stvarna legitimacija se nanaša na vprašanje utemeljenosti tožbenega zahtevka. Če se izkaže, da je tožnik res aktivno legitimiran in toženec res pasivno legitimiran, je treba zahtevku ugoditi.

Procesna legitimacija
oz. pravdno upravičenje (legitimatio ad processum) pomeni, da pripada stranki upravičenje sprožiti konkretni spor.
Procesno legitimacijo ima vsakdo, ki zatrjuje stvarno legitimacijo, razen pri ugotovitvenih tožbah, kjer je treba izkazati pravni interes.
Procesno legitimacijo ima v določenih primerih tudi oseba, ki niti ne zatrjuje, da je nosilec materialnopravnega razmerja – stvarna in procesna legitimacija sta ločeni (primer: odtujitev stvari, o kateri teče pravda - stranka več nima stvarne, ima pa procesno legitimacijo)
Obstoj procesne legitimacije je procesna predpostavka. Če stranka nima procesne legitimacije, je treba tožbo zavreči.


STVARNA IN PROCESNA LEGITIMACIJA
PRAVNO NASLEDSTVO
Do pravnega nasledstva lahko pride na aktivni ali na pasivni strani.

Univerzalno nasledstvo
:
-
Dedovanje
: Pokojnikova zapuščina preide po zakonu na njegove dediče v trenutku njegove smrti. Dedič vstopi v vsa zapustnikova pravna razmerja (tudi procesna). S smrtjo zapustnika postane dedič stranka v postopku pod resolutivnim pogojem, da se ne bo odpovedal dediščini.
Če je imel zapustnik pooblaščenca, se postopek nadaljuje po pooblaščencu, dediči pa lahko pooblastilo prekličejo. Če zapustnik ni imel pooblaščenca, se pravda prekine, dokler dediči ne vstopijo v pravdo. Nasprotna stranka lahko sodišču predlaga, da povabi dediče, naj vstopijo v pravdo - če se ne odzovejo, se postopek kljub temu nadaljuje.
-
Statusne spremembe pri pravnih osebah
(spojitev ali pripojitev): Če zaradi statusnih sprememb pride do prenehanja pravne osebe, se pravdni postopek prekine in nadaljuje, ko ga prevzamejo nasledniki pravne osebe oz. ko jih k temu povabi sodišče.

Singularno nasledstvo
:
Odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče spor, ni ovira, da se ne bi dokončala pravda med strankama. Pridobitelj stvari ali pravice lahko vstopi v pravdo namesto stranke odsvojitelja, če v to privolita obe stranki.

ZASTOPANJE
Zastopnik v civilni pravdi je oseba, ki v imenu in na račun stranke opravlja procesna dejanja.
Dejanja zastopnika imajo
neposreden učinek za samo stranko in proti njej
.

Notranje razmerje
– razmerje, ki se oblikuje med stranko in zastopnikom na temelju:
A)
zakona, akta državnega organa, ustanovitvenega akta ali drugega splošnega akta pravne osebe
(zakoniti ali statutarni zastopnik) – zastopanje procesno nesposobnih oseb in zastopanje pravnih oseb;
B)
pogodbenega razmerja med stranko in zastopnikom
(naročilo, mandat) – zastopanje procesno sposobnih oseb in zastopanje pravnih oseb (pogodbeni zastopnik).

Zunanje razmerje
– razmerje, ki se oblikuje med zastopnikom, sodiščem in nasprotno stranko:
A) pri zakonitih in statutarnih zastopnikih na temelju zakona, akta državnega organa, ustanovitvenega akta ali drugega splošnega akta pravne osebe;
B) pri pogodbenem zastopstvu na temelju enostranske izjave volje, naj sodišče in nasprotna stranka sprejmeta dejanja pooblaščenca kot strankina (pooblastilo).
Zakoniti zastopnik
namesto zastopanega oblikuje pravo voljo, ker je zastopani ni sposoben oblikovati (npr. ni sposoben razumeti pomena svojega ravnanja).
Pooblaščenec
voljo zastopanega le izraža nasproti tretjim (oblikuje jo v skladu z navodili zastopanega). Možno je, da poda zastopani pooblaščencu tako široko pooblastilo, da pooblaščenec v postopku oblikuje tudi voljo zastopanega.

Zastopnik je lahko le popolnoma poslovno in procesno sposobna oseba!

Zastopnik zastopani stranki
odgovarja
za skrbno opravljanje svojih nalog.
Skrbnik je dolžan vestno skrbeti za osebnost, pravice in koristi varovanca ter skrbno upravljati njegovo premoženje. Pri tem mora ostati v mejah pooblastila in v vsem paziti na strankine interese, ki mu morajo biti vodilo. Če zastopnik ne pokaže potrebne skrbnosti, odgovarja za škodo, ki jo s tem povzroči.



ZAKONITI ZASTOPNIKI
ZAKONITI ZASTOPNIKI PRAVDNO (PROCESNO) NESPOSOBNIH OSEB
ZAKONITI IN STATUTARNI ZASTOPNIKI PRAVNIH OSEB
ZAČASNI ZASTOPNIKI
Mladoletne otroke zastopajo starši. Če otrok nima staršev ali starši zanj ne skrbijo, ga zastopa skrbnik. Skrbnik zastopa tudi osebo, ki ji je popolnoma ali delno odvzeta poslovna sposobnost. Polnoletne otroke zastopajo starši, če imajo nad njim podaljšano roditeljsko pravico, ker otrok zaradi telesne ali duševne prizadetosti ni sposoben skrbeti za svoje koristi in pravici.

Zakoniti zastopnik je tudi začasni zastopnik.

Zakoniti zastopnik opravlja procesna dejanja z
neposrednim učinkom za stranko
. Če pravdno nesposobna stranka sama opravi procesno dejanje, takšno dejanje sploh ne velja, dokler ga naknadno ne odobri zakoniti zastopnik – takrat pa se šteje, da ga je opravil zakoniti zastopnik. Sodišče ne sme vedoma dovoliti opravljanja procesnih dejanj pravdno nesposobni stranki, razen če gre za nujna dejanja.
V procesnem pravu ni t.i.
šepavih
dejanj kot v materialnem pravu (čeprav je naknadna odobritev možna)!

Zakoniti zastopnik lahko opravlja v imenu stranke vsa procesna dejanja.

Posebno dovoljenje potrebuje:
● za razpolaganje z zahtevkom (dispozitivna ravnanja strank): vložitev tožbe, umik tožbe, pripoznanje tožbenega zahtevka, odpoved tožbenemu zahtevu, sklenitev poravnave.
● za druga dejanja, če je to določeno v posebnih predpisih.

Dovoljenje je potrebno imeti za razpolaganja z zahtevki, kadar teče spor o pravnem poslu, za sklenitev katerega potrebuje zastopnik po pravilih materialnega prava odobritev skrbstvenega organa:
● odsvojitev ali obremenitev nepremičnin iz otrokovega ali varovančevega premoženja,
● odtujitev varovančevih premičnin večje vrednosti,
● razpolaganje z varovančevimi premoženjskimi pravicami večje vrednosti.
Gospodarske družbe zastopajo osebe, ki so določene z zakonom ali aktom o ustanovitvi družbe na podlagi zakona. Zastopnik lahko opravlja vsa dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe.

PROKURA
: posebna vrsta pooblastila: zajema vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, razen odsvajanja in obremenjevanja nepremičnin družbe, za kar mora biti prokurist posebej pooblaščen.
(Prokurist, ki hoče nastopati pred okrožnim, višjim ali Vrhovnim sodiščem, mora imeti opravljen državni pravniški izpit (ker je pooblaščenec in ne statutarni zastopnik). V postopku izrednih pravnih sredstev prokurist ne more zastopati družbe, temveč jo lahko le odvetnik.)

Zakoniti zastopnik potrebuje posebno dovoljenje družbe za opravljanje dispozitivnih procesnih dejanj v sporih iz pravnih poslov, za sklepanje katerih sicer potrebuje zastopnik soglasje družbe (npr. odsvajanje in obremenjevanje nepremičnin). Tovrstna procesna dejanja, opravljena brez soglasja, so neveljavna (soglasje je možno dati naknadno).

Zakoniti zastopnik države: državni pravobranilec.
Sodišče lahko postavi tožencu začasnega zastopnika, če se med postopkom pred sodiščem prve stopnje pokaže, da bi reden postopek s postavitvijo zakonitega zastopnika predolgo trajal in bi lahko zaradi tega nastale škodljive posledice za eno ali obe stranki.

Primeri, v katerih se postavi začasni zastopnik:
- tožena stranka ni pravdno sposobna in nima zakonitega zastopnika
- kolizijski zastopnik: koristi toženca in zakonitega zastopnika si nasprotujejo
- obe stranki imata istega zakonitega zastopnika
- prebivališče (ali sedež) toženca je neznan, stranka pa nima pooblaščenca
- toženec (ali njegov zakoniti zastopnik) je v tujini in nima pooblaščenca, zato se ne more opraviti vročitev
V teh primerih se lahko začasnega zastopnika na predlog in stroške toženca postavi tudi tožniku.
Sodišče imenuje začasnega zastopnika iz vrst notarjev, odvetnikov in drugih strokovno usposobljenih oseb.
V postopku ima enake pravice in dolžnosti kot zakoniti zastopnik, dokler se ne postavi zakoniti zastopnik (npr. CSD postavi skrbnika).

Kdor nastopa kot zakoniti zastopnik, mora na zahtevo sodišča dokazati, da je zakoniti zastopnik.
Če se zahteva za določeno pravdno dejanje posebno dovoljenje, mora zakoniti zastopnik vedno dokazati, da ima posebno dovoljenje.

Če je zastopanje nepravilno ali pomanjkljivo, mora sodišče narediti vse, da bi ga odpravilo. Pri tem lahko:
- postavi skrbnika pravdno nesposobni stranki
- zahteva od zakonitega zastopnika, naj si priskrbi posebno dovoljenje
- ukrene kaj drugega, kar je potrebno, da bi bila pravdno nesposobna stranka pravilno zastopana.
Sodišče lahko da stranki rok za odpravo pomanjkljivosti. Dokler trajajo pomanjkljivosti, se smejo opraviti samo tista pravdna dejanja, zaradi katerih bi lahko nastale za stranko škodljive posledice, če bi se odložila. Če se pomanjkljivosti ne odpravijo v roku, sodišče s sklepom razveljavi pravna dejanja, ki jih je opravilo v postopku (pa zanje ni bilo pogojev). Če so pomanjkljivosti take, da onemogočajo nadaljnjo pravdo, sodišče s sklepom zavrže tožbo.

Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti na pravilno zastopanje (procesna predpostavka).
Kršitev pravil o zakonitem zastopanju je podana, če pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik ali zakoniti zastopnik ni imel dovoljenja za pravdo ali posamezna pravdna dejanja in ta dejanja niso bila niti naknadno odobrena.
Kršitev teh pravil je absolutna bistvena kršitev postopka, revizijski razlog, razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, obnovitveni razlog (ki ni vezan na prekluzivni rok 5 let).

POOBLAŠČENCI
Pooblaščenec je oseba, ki
v imenu in na račun stranke v mejah pooblastila
opravlja pravdna dejanja.

Pooblastilo
: enostranska izjava volje, naslovljena na sodišče in nasprotno stranko, naj sprejmeta dejanja pooblaščenca kot strankina in naj na račun stranke proti pooblaščencu opravljata procesna dejanja. Z izdajo pooblastila se ustanovi zunanje razmerje.

Pooblastilo mora biti
pisno
(obličnost je pomembna zaradi ugotovitve obsega pooblastila). Stranka, ki ne zna ali ne more pisati, se podpiše s prstnim odtisom kazalca. Če sodišče dvomi o pristnosti pooblastila, s sklepom odredi predložitev overjenega pooblastila. Ustno pooblastilo na zapisnik ni možno!

Notranje razmerje se zasnuje na podlagi
pogodbe o naročilu (nalog, mandat), družbene pogodbe ali enostranskega pravnega posla
. Notranje razmerje ni pomembno za veljavnost procesnih dejanj.

Pooblaščenec mora predložiti pooblastilo pri prvem pravdnem dejanju. Sodišče lahko dovoli, da začasno opravlja pravdna dejanja oseba, ki ni predložila pooblastila, pri čemer osebi brez pooblastila naloži, da v določenem roku predloži pooblastilo ali izkaže odobritev stranke za opravljena pravdna dejanja.
Pred potekom roka za predložitev pooblastila sodišče odloži izdajo odločbe. Če poteče rok brez uspeha, sodišče nadaljuje postopek brez upoštevanja pravdnih dejanj, ki jih je opravila nepooblaščena oseba.

Okrajno sodišče
: pooblaščenec je lahko vsaka popolnoma poslovno sposobna oseba.
Okrožno, višje in vrhovno sodišče
: pooblaščenec je lahko le odvetnik ali oseba z opravljenim pravniškim državnim izpitom.
Poslovno sposobna stranka lahko sicer v rednem in pritožbenem postopku nastopa samostojno (brez pooblaščenca).

Če tožnik vloži tožbo po nekvalificiranem pooblaščencu, mu sodišče s sklepom naloži, da v roku največ 15 dni, imenuje kvalificiranega pooblaščenca ali izjavi, da se bo zastopal sam. Če tožnik tega ne upošteva, sodišče tožbo zavrže kot nedovoljeno. Pravdna dejanja, ki jih je nekvalificirani pooblaščenec že opravil, se štejejo, da niso bila opravljena.
Ob vročitvi tožbe pri okrožnem sodišču se tudi toženca opozori, da mora biti njegov morebitni pooblaščenec oseba s pravniškim državnim izpitom ali odvetnik (sicer se šteje, da opravljena dejanja niso bila opravljena).

V postopku izrednih pravnih sredstev
je uveljavljeno obvezno zastopanje po odvetniku, razen če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit.
Če stranka sama vloži izredno pravno sredstvo in ne izkaže predpisanih pogojev, sodišče izredno pravno sredstvo zavrže. Enako ravna sodišče, če stranka brez pravniškega državnega izpita vloži izredno pravno sredstvo po pooblaščencu, ki ni odvetnik.

Za zastopanje je možno pooblastiti tudi odvetniško družbo (ne pa tudi kakšne druge pravne osebe).
Dejanja, ki jih opravi pooblaščenec v mejah pooblastila, imajo enak pravni učinek, kot če bi jih opravila stranka sama. Sodišče in nasprotna stranka se lahko zaneseta na obseg pooblastil, navedenih v pisnem pooblastilu.
Obseg pooblastila določi stranka. Pooblaščenca lahko pooblasti le za določena pravdna dejanja ali za vsa pravdna dejanja.



Generalno pooblastilo
: pooblastilo, na podlagi katerega se lahko pooblaščenec pojavi kot zastopnik stranke pred vsakim sodiščem v Sloveniji. Generalno pooblastilo je treba deponirati pri predsedstvu sodišča, ki o tem izda potrdilo (ZPP ne ureja generalnega pooblastila - razvilo v praksi).

Če si nasprotujeta istočasno opravljeni procesni dejanji stranke in pooblaščenca, učinkuje strankino dejanje. Stranka lahko spremeni ali prekliče izjavo pooblaščenca na naroku. Lahko spremeni ali prekliče priznanje dejstva, ki ga je dal pooblaščenec v vlogi ali na naroku, kjer stranke ni bilo (pomen preklica priznanja presodi sodišče po prostem prepričanju). Stranka lahko prekliče preklicljiva dispozitivna dejanja pooblaščenca.
Kasnejše enako procesno dejanje pooblaščenca, opravljeno v okviru pooblastila, razveljavi prejšnje procesno dejanje stranke (z drugačno vsebino).

Če pooblastilo ne določa pravic pooblaščenca,
ki je odvetnik
, ta lahko na podlagi splošnega pooblastila:
- razpolaga z zahtevkom; zlasti vloži tožbo, jo umakne, pripozna tožbeni zahtevek ali se mu odpove, sklene sodno poravnavo, vloži pravno sredstvo, se mu odpove ali ga umakne ter predlaga začasne odredbe
- zahteva izvršbo ali zavarovanje in opravlja vsa dejanja v tem postopku
- sprejme od nasprotne stranke vse prisojene stroške (za sprejem glavnice je potrebno specialno pooblastilo)
- prenese pooblastilo na drugega odvetnika ali pooblasti drugega odvetnika za posamezna pravdna dejanja (postavitev substituta).

Za vložitev izrednih pravnih sredstev mora imeti odvetnik novo pooblastilo.

Če pooblastilo ne določa pravic pooblaščenca,
ki ni odvetnik
, ima ta pravico opravljati vsa pravdna dejanja, razen dispozitivnih dejanj (za njih je potrebno izrecno pooblastilo).
Prenehanje pooblastila:
- s koncem postopka
- z izvršitvijo dejanj (če se je nanašalo na opravo posameznih pravdnih dejanj)
- s smrtjo ali izgubo poslovne sposobnosti pooblaščenca
- s prenehanjem pravne osebe ali razglasitvijo stečaja
- s preklicom s strani stranke ali odpovedjo s strani pooblaščenca: Za preklic ali odpoved ni treba navajati razloga, ga je pa treba pisno ali ustno naznaniti sodišču. Preklic ali odpoved veljata za nasprotno stranko od trenutka naznanitve. Če je treba odvrniti škodo, ki bi lahko nastala za stranko, je pooblaščenec še en mesec po preklicu ali odpovedi zanjo dolžan opravljati pravdna dejanja (npr. vložitev pritožbe).

Pooblastilo ne preneha
:
- s smrtjo stranke ali zakonitega zastopnika
- z izgubo poslovne sposobnosti stranke ali zakonitega zastopnika
Pooblaščenec v primeru smrti ali izgube poslovne sposobnosti stranke ali zakonitega zastopnika še naprej opravlja pravdna dejanja, vendar lahko dedič ali novi zakoniti zastopnik pooblastilo prekliče.

Kršitev pravil o zastopanju po pooblastilu je podana, če pravdne stranke ni zastopal pooblaščenec, čeprav bi jo moral ali če pooblaščenec ni imel potrebnega dovoljenja za pravdo ali posamezna pravdna dejanja (razen če je prišlo do poznejše odobritve).
Kršitev teh pravil je absolutna bistvena kršitev postopka, revizijski razlog, razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, obnovitveni razlog (ki ni vezan na prekluzivni rok 5 let).
Full transcript