Loading presentation...

Present Remotely

Send the link below via email or IM

Copy

Present to your audience

Start remote presentation

  • Invited audience members will follow you as you navigate and present
  • People invited to a presentation do not need a Prezi account
  • This link expires 10 minutes after you close the presentation
  • A maximum of 30 users can follow your presentation
  • Learn more about this feature in our knowledge base article

Do you really want to delete this prezi?

Neither you, nor the coeditors you shared it with will be able to recover it again.

DeleteCancel

Make your likes visible on Facebook?

Connect your Facebook account to Prezi and let your likes appear on your timeline.
You can change this under Settings & Account at any time.

No, thanks

IZVRŠILNI POSTOPEK - kratek pregled

Prezi lahko služi zgolj kot pripomoček pri ponavljanju in ne more nadomestiti predpisane učne literature.
by

Katja D.

on 12 May 2016

Comments (0)

Please log in to add your comment.

Report abuse

Transcript of IZVRŠILNI POSTOPEK - kratek pregled

IZVRŠILNI POSTOPEK - kratek pregled
Veljajo temeljna načela pravdnega postopka (subsidiarna uporaba ZPP), vendar prilagojeno značilnostim izvršilnega postopka, ter določena posebna načela.

- načelo dispozitivnosti in oficialnosti
- razpravno in preiskovalno načelo
- iskanje materialne resnice
- načelo kontradiktornosti
- načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka
- načelo ustnosti, neposrednosti in javnosti
- načelo formalne legalitete
- načelo prioritete in sorazmernega poplačila upnikov
- kritno načelo
- načelo najnižje sprejemljive ponudbe
- uravnoteženo varstvo interesov upnika in dolžnika
TEMELJNA NAČELA
1. faza:
DOVOLITEV IZVRŠBE
- začetek:
predlog za izvršbo
(izjemoma po uradni dolžnosti)
-
sklep o izvršbi
: sodišče v celoti ali delno ugodi predlogu za izvršbo, sodišče predlog za izvršbo zavrne, sodišče uvede postopek po uradni dolžnosti

Sklepa, s katerim je sodišče ugodilo predlogu, ni treba obrazložiti. Pri popolni ali delni zavrnitvi mora sodišče sklep obrazložiti.
Vročitev sklepa: upniku, dolžniku (če sodišče zavrne predlog, vroči sklep samo upniku), izvršitelju, drugim osebam (npr. dolžnikovemu dolžniku, banki)

2. faza:
OPRAVA IZVRŠBE
- vsa izvršilna dejanja za izpolnitev upnikove terjatve, ki izhajajo iz sklepa o izvršbi (in niso dovolitev izvršbe)
Izvršba se opravi v mejah, določenih v sklepu o izvršbi.
POTEK POSTOPKA
V predlogu za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova
morajo biti navedeni:
- upnik in dolžnik,
- izvršilni naslov,
- dolžnikova obveznost,
- sredstvo ali predmet izvršbe,
- drugi podatki, ki so glede na predmet izvršbe potrebni, da se izvršba lahko opravi.

Upniku izvršilnega naslova, na podlagi katerega zahteva izvršbo, predlogu za izvršbo ni treba priložiti, temveč ga mora le določno označiti in navesti, da je bilo izdano potrdilo o izvršljivosti.

V
sklepu, s katerim dovoli izvršbo
, pri kateri je potrebno opraviti neposredna dejanja izvršbe, sodišče določi tudi izvršitelja. Če izvršitelj ni določen s sklepom o izvršbi, ga sodišče določi s posebnim sklepom.

Sklep se praviloma izda brez naroka, ne da bi sodišče dalo dolžniku možnost, da se o predlogu izreče. Narok se razpiše le, če sodišče meni, da je to potrebno.
- redno (izredno - ugovor po poteku roka), dvostransko, nedevolutivno, remonstrativno (odloča sodišče, ki je odločbo izdalo), praviloma nesuspenzivno pravno sredstvo
- biti mora obrazložen, v njem mora dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje za neutemeljenega
-
Razlogi za ugovor: 55 ZIZ

- Pravočasen, popoln in dovolje ugovor mora biti vročen upniku, ki mora nanj odgovoriti v 8 dneh. Sodišče lahko glede na okoliščine primera razpiše narok za obravnavo. Če odgovora ni, sodišče odloči o ugovoru in pri tem šteje, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične. Neobrazložen ugovor se upniku ne vroči (zavrne se kot neutemeljen).
-
Ugovor po poteku roka (56 ZIZ)
: izredno pravno sredstvo
Ugovor, ki temelji na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev, in je nastopilo po izvršljivosti odločbe oziroma po sklenitvi poravnave, lahko dolžnik vloži tudi po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, vse do konca izvršilnega postopka, če ga brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi.

Ugovor dolžnika proti sklepu o izvršbi
Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine
se na predpisanem obrazcu lahko vloži elektronsko ali v papirni obliki na Okrajno sodišče v Ljubljani,
Centralni oddelek za verodostojno listino (CoVL)
. Navedeni morajo biti:
- upnik in dolžnik,
- verodostojna listina (ni treba priložiti, temveč jo mora le določno označiti in navesti datum zapadlosti terjatve)
- dolžnikova obveznost,
- sredstvo ali predmet izvršbe,
- drugi podatki, ki so glede na predmet izvršbe potrebni, da se izvršba lahko opravi,
- zahteva, naj sodišče naloži dolžniku, da v osmih dneh, v meničnih in čekovnih sporih pa v treh dneh po vročitvi sklepa, plača terjatev skupaj z odmerjenimi stroški.

Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
vsebuje
kondemnatorni del
(plačilni nalog!), v katerem sodišče dolžniku naloži, da v paricijskem roku (8 ali 3 dni) poravna terjatev, skupaj z odmerjenimi stroški, ter
dovolitveni del
, v katerem sodišče dovoli izvršbo za poplačilo teh terjatev.
Dolžnik je upravičen sklep o izvršbi na podlagi VL izpodbijati tako v delu, ki se nanaša na terjatev, kot v delu o dovolitvi izvršbe:
- Če dolžnik sklep o izvršbi izpodbija
v celoti ali samo v delu, v katerem mu je bilo naloženo, naj terjatev plača
, sodišče razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo in določilo izvršitelja, in opravljena izvršilna dejanja. Sodišče nato nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, če za to ni pristojno, pa se izreče za nepristojno in zadevo odstopi pristojnemu sodišču. Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi, se obravnava kot tožba v pravdnem postopku. Sodišče odloči, ali plačilni nalog ostane v veljavi ali ga razveljavi.
- Če dolžnik izpodbija sklep o izvršbi
samo v delu, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo
, se postopek nadaljuje kot postopek o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova.

Ugovor dolžnika zoper sklep na podlagi VL
PROCESNI SUBJEKTI
PREDPOSTAVKE IZVRŠBE
SPLOŠNO O IZVRŠILNEM POSTOPKU
NAČELO DISPOZITIVNOSTI
:
vodilno v izvršilnem postopku!
- izvršilni postopek se praviloma začne na predlog upnika, ki sam opredeli predmet in sredstva izvršbe
- upnik lahko ves čas postopka brez soglasja dolžnika umakne predlog za izvršbo (in ga znova vloži) - konec postopka po volji upnika
- postopek zaradi pravnih sredstev je odvisen od volje strank

NAČELO OFICIALNOSTI:

bolj poudarjeno kot v ZPP
- izvršilni postopek se lahko začne tudi po uradni dolžnosti (npr. izvršitev določb kazenskega sodišča o denarnih kaznih ali odvzemu premoženjske koristi)
- postopek se konča po uradni dolžnosti z izvršitvijo upnikove terjatve ali z ustavitvijo postopka
- večina pravil ZIZ je kogentne narave (ni pripoznave zahtevka, ni poravnave, ni mirovanja postopka po volji strank
V izvršilnem postopku je uveljavljena kombinacija preiskovalnega in razpravnega načela.

PREISKOVALNO NAČELO:
- sodišče ugotavlja dejstva, ki so povezana z uporabo kogentnih pravil in prisilnih sredstev (npr. razloge za ustavitev ali omejitev izvršbe)
- upoštevajo se dejstva, za katera je sodišče izvedlo med postopkom s poizvedbami po uradni dolžnosti
- sodišče dokaze izvaja tudi po uradni dolžnosti

RAZPRAVNO NAČELO:

nekatera dejstva sodišče ugotavlja le, če so se stranke nanje sklicevale (npr. pri razlogih za odlog izvršbe)

IUS NOVORUM:
pravica navajanja novih dejstev in dokazov je zelo omejena - ni mogoče uveljavljati dejstev v zvezi s terjatvijo, ki so obstajala do izdaje izvršilnega naslova. Pravno relevantna dejstva za izvršbo morajo stranke navesti v ugovoru ali odgovoru na ugovor.
ISKANJE MATERIALNE RESNICE
:

Izvršba temelji na izvršilnem naslovu, pri katerem ni več mogoče ugotavljati resničnosti dejstev glede terjatve.

Dokazni standard:
prepričanje za meritorni sklep
verjetnost za izdajo začasne odredbe
NAČELO KONTRADIKTORNOSTI

V izvršilnem postopku je
omejeno
: sodišče izda sklep o izvršbi, ne da bi prej dolžniku vročilo predlog (da dolžnik ne onemogoči bodoče izvršbe)

Prevladuje načelo pisnosti, narok je predviden le v določenih primerih (če je to po mnenju sodnika potrebno).

Kontradiktornost je varovana s pravnimi sredstvi!
NAČELO EKONOMIČNOSTI IN POSPEŠITVE POSTOPKA

Sodišče mora zagotavljati pravno varstvo v postopku brez nepotrebnega zavlačevanja, s čim manjšimi stroški, ter onemogočati zlorabe procesnih pravic strank.

Načelo pride do posebnega izraza v nujnih zadevah: Sodišče mora načeloma zadeve obravnavati po vrsti, kot jih je prejelo, vendar se lahko posamezne zadeve, če tako določa zakon, rešujejo prednostno (npr. preživninske terjatve)
NAČELO USTNOSTI, NEPOSREDNOSTI IN JAVNOSTI

Sodišče opravi narok le, če oceni, da je to potrebno.

Narok mora sodišče opraviti v postopku nasprotne izvršbe, če je upnik pravočasno nasprotoval predlogu.

Naroki so načeloma javni.
NAČELO FORMALNE LEGALITETE

Izvršilno sodišče je
vezano na izvršilni naslov
in ni upravičeno presojati konkretne materialne zakonitosti in pravilnosti izvršilnega naslova, na temelju katerega je predlagana izvršba.

Načelo je izraz prepovedi ponovnega odločanja o zadevi, ki jo zajema učinek pravnomočnosti.

Sodišče mora pri izdaji sklepa o izvršbi upoštevati terjatev, kot je ugotovljena v izvršilnem naslovu.
NAČELO PRIORITETE IN SORAZMERNEGA POPLAČILA UPNIKOV

Več upnikov, ki uveljavljajo svoje denarne terjatve proti istemu dolžniku in na istem predmetu izvršbe, se
poplača po takšnem vrstnem redu, po kakšnem so pridobili pravico do poplačila iz tega predmeta
, razen v primerih, ko zakon določa drugače (priviligirane terjatve).

Pri prodaji premičnine: Več upnikov se poplača iz kupnine po vrstnem redu, kot so pridobili zastavno pravico.

Če imajo vse pravice enak vrstni red, in se upniki ne morejo poplačati v celoti, se poplačajo
sorazmerno
.
Iz zneska, dobljenega s prodajo, se poplačajo najprej, in sicer po temle vrstnem redu:
1. stroški izvršilnega postopka;
2. davek na dodano vrednost oziroma davek na promet nepremičnine, ki se po predpisih obračuna od prodaje nepremičnine, in za zadnje leto zapadle davščine, ki obremenjujejo prodano nepremičnino;
3. terjatve iz naslova zakonite preživnine, terjatve iz naslova odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ali zmanjšanja oziroma izgube delovne zmožnosti in terjatve iz naslova odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, terjatve delavcev iz delovnega razmerja z dolžnikom, ter terjatve prispevkov za socialno zavarovanje, zapadlih za zadnje leto, in sicer ne glede na to, ali so te terjatve zavarovane z zastavno pravico na prodani nepremičnini ali ne.
KRITNO NAČELO

Izvršba na predlagani predmet mora vsaj delno kriti upnikovo terjatev - samo pri izvršbi za izterjavo denarne terjatve iz nepremičnine!

Vsak, ki ima pravico biti poplačan iz zneska, dobljenega s prodajo nepremičnine, pa je po vrstnem redu pred upnikom, ki je predlagal izvršbo, lahko predlaga, naj sodišče ustavi izvršbo, če ugotovljena vrednost nepremičnine niti delno ne krije terjatve upnika, ki je predlagal izvršbo.
Ustavitev izvršbe lahko predlaga v osmih dneh od vročitve odredbe o prodaji.
Sodišče presodi glede na okoliščine primera, ali je glede na verjetno višino delnega poplačila upnika, ki je predlagal izvršbo, prodaja smotrna.
NAČELO NAJNIŽJE SPREJEMLJIVE PONUDBE

Izvršba na
premičnine
:
Na prvi dražbi oziroma v roku, ki ga je izvršitelj določil za prodajo z neposredno pogodbo, zarubljenih stvari
ni dovoljeno prodati pod ocenjeno vrednostjo
.
Če na prvi dražbi ni dosežena cena, enaka ocenjeni vrednosti, določi izvršitelj na predlog stranke novo dražbo, na kateri se smejo stvari prodati pod ocenjeno vrednostjo, vendar
ne pod tretjino te vrednosti
.

Izvršba na
nepremičnine
:
Na prvem prodajnem naroku nepremičnina
ne sme biti prodana za manj kot 70 % ugotovljene vrednosti
.
Če nepremičnine na prvem naroku ni bilo mogoče prodati, razpiše sodišče na predlog upnika drugi narok, na katerem nepremičnina
ne sme biti prodana za manj kot polovico ugotovljene vrednosti
.
Z izjavo, ki jo dajo na zapisnik pri sodišču, se stranki in upniki lahko sporazumejo, da sme biti nepremičnina prodana na dražbi tudi za ceno, nižjo od 70 % ugotovljene vrednosti, oziroma nižjo od polovice ugotovljene vrednosti.
URAVNOTEŽENO VARSTVO INTERESOV UPNIKA IN DOLŽNIKA

Varstvo upnikovih interesov
(realne možnosti, da v izvršbi uspe):
- upnik se lahko z izvršilnim naslovom pri upravljalcih zbirk izkaže kot upravičenec do določenih osebnih podatkov dolžnika, ki jih potrebuje za vodenje izvršbe
- obveznost dolžnika, da v primeru neuspešne izvršbe predloži seznam svojega premoženja in za svoje terjatve navede ustrezne dokaze
- denarne kazni, če dolžnik skriva, uničuje svoje premoženje ali dela škodo upniku

Varstvo dolžnikovih interesov
(da se zavaruje njegova eksistenca):
- na dolžnikov predlog sodišče določi za izvršbo drugo primerno sredstvo namesto tistega, ki ga je predlagal upnik
- oprostitve in omejitve glede vrste in obsega premoženja, ki je lahko predmet izvršbe
- sistem pravnih sredstev
1. SODIŠČE: odloča sodnik posameznik, določena dejanja lahko opravlja sodni referent ali strokovni sodelavec

2. IZVRŠITELJI: zasebni izvršitelji, ki jih imenuje minister za pravosodje; opravljajo neposredna izvršilna dejanja (npr. rubež in prodaja premičnin, izpraznitev stanovanja ...)

3. STRANKE IN UDELEŽENCI:
Stranki z nasprotujočim si interesom: dolžnik in upnik
Udeleženec: oseba, ki v postopku izvršbe uveljavlja kakšno svojo pravico ali korist, ni pa stranka v postopku - npr. oseba, ki ima pravico do nadomestila za osebne služnosti, država za davščine ...

4. ZASTOPANJE: uporaba določb ZPP
PRISTOJNOST SODIŠČA
:
Stvarna pristojnost
: okrajno sodišče (izvršba na podlagi verodostojne listine: COVL)

Krajevna pristojnost
:
Pravila za določitev krajevne pristojnosti se razlikujejo glede na predmet ali sredstvo izvršbe.
- premičnine: sodišče, na območju katerega so stvari
- nepremičnine: sodišče, na območju katerega je nepremičnina
- denarna terjatev: sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno prebivališče (ali začasno)
Večinoma gre za izključne pristojnosti (prorogacija ni dopustna - izjema: VL). Namen: odloča sodišče, pred katerim bo postopek z uporabo prisilnih sredstev najlažje izpeljati
Neobstoj stranke zaradi smrti:
Izvršilni postopek ni dopusten, če ne obstajata obe stranki!

Če dolžnik ni živ v času vložitve predloga
: predlog je mogoče vložiti le proti dedičem, če gre za podedljivo razmerje (upnik mora predložiti ustrezno listino ali sodno odločbo)

Če upnik ni živ v času vložitve predloga
: izvršbo predlagajo dediči, ki lahko dokažejo, da je terjatev prešla nanje, ali upnikov pooblaščenec (če je bil izrecno pooblaščen tudi za zastopanje v izvršbi ali če je odvetnik imel generalno pooblastilo)

Če stranka umre med postopkom
: procesno nasledstvo - dediči, če se dokaže, da je prišlo do nasledstva (vstopijo v izvršbo v stanju, v katerem je)
Formalne predpostavke:
- obstoj izvršilnega naslova (17-20 ZIZ)
- pristojnost
- formalna pravilnost in vsebina predloga za izvršbo (40 ZIZ)
- procesna legitimacija strank (2(1) ZIZ)
- nekateri procesni roki (npr. 229 ZIZ)
- plačilo predujma za izvršilne stroške (38 ZIZ)
- pravni interes (kritno načelo, 180 ZIZ)
- smiselna uporaba predpostavk po ZPP (npr. izločitev sodnika)

Če niso podane formalne predpostavke, sodnik predlog s sklepom
zavrže
.
Materialne predpostavke:
- terjatev (obstoj, veljavnost, zapadlost)
- alternativnost obveznosti (27 ZIZ)
- obstoj ali neobstoj pogoja in izpolnitev vzajemnosti (26 ZIZ)
- stvarna legitimacija strank
- sredstva izvršbe (samo predpisana, npr. 30 ZIZ)
- dopustnost izvršbe na določen predmet (omejitve in oprostitve, 32 ZIZ)
- obseg izvršbe (utesnitev na nekatera sredstva ali predmete, 34 ZIZ)

Če niso podane materialne predpostavke, sodnik predlog s sklepom
zavrne
.
SREDSTVA IZVRŠBE
Sredstva izvršbe so
metode
, s katerimi se prisilno izvrši upnikova terjatev - ZIZ jih deli glede na to, ali upnik uveljavlja denarno ali nedenarno terjatev.

Sredstva izvršbe za uveljavitev denarne terjatve
(taksativno našteta v 30 ZIZ):
- prodaja premičnin
- prodaja nepremičnin
- prenos denarne terjatve
- unovčenje drugih premoženjskih oz. materialnih pravic
- prodaja deleža družbenika
- prenos sredstev, ki so na računu pri organizacijah, pooblaščenih za plačilni promet

Sredstva izvršbe za uveljavitev nedenarne terjatve
: določena so z vrsto nedenarne terjatve, ki naj se izvrši (npr. izročitev in dobava premičnin, izpraznitev in izročitev nepremičnin, vrnitev delavca na delo, prisiljevanje z denarno kaznijo, odvzem otroka, delitev stvari)

PREDMET IZVRŠBE
Civilni izvršilni postopek
: pravila za prisilno izvršitev terjatve iz izvršilnega naslova (praviloma dajatvene sodbe, izdane v pravdnem postopku)

Izvršilni postopek je sodni nepravdni postopek.

Smiselno se uporabljajo določbe ZPP, ko ZIZ ne določa drugače.
Predmet izvršbe so stvari in pravice (izjemoma osebe). Odvisen je od vsebine in predmeta terjatve.
Pri izvršbi denarne terjatve so lahko predmet izvršbe
vse dolžnikove stvari in pravice,
ki so v pravnem prometu in izvršba nanje ni izključena ali omejena. (32 ZIZ)
Sodišče dovoli izvršbo za poplačilo denarne terjatve s tistim sredstvom in na tistih predmetih, ki so navedeni v predlogu za izvršbo (upnik lahko prosto izbira!).
Na dolžnikov predlog sodišče omeji dovoljeno izvršbo tako, da se ta opravi samo na nekatera sredstva oziroma na nekatere predmete, če zadoščajo za poplačilo terjatve. Sodišče lahko določi na predlog dolžnika za izvršbo drugo sredstvo namesto tistega, ki ga je predlagal upnik, če zadošča za poplačilo terjatve. (34 ZIZ)

OPROSTITVE IN OMEJITVE IZVRŠBE
- splošna oprostitev (32(2) ZIZ)
- oprostitve in omejitve izvršbe na premičnine (79 ZIZ)
- oprostitve in omejitve izvršbe na denarno terjatev dolžnika (101 in 102 ZIZ)
- oprostitve in omejitve izvršbe na nepremičnine (177 in 210 ZIZ)
Predmet izvršbe ne morejo biti:
1. stvari, ki niso v prometu;
2. rudno bogastvo in druga naravna bogastva;
3. objekti, naprave in druge stvari, ki so državi ali samoupravni lokalni skupnosti nujno potrebne za opravljanje njenih nalog ter premične in nepremične stvari, namenjene za obrambo države;
4. objekti, naprave in druge stvari, ki so dolžniku nujno potrebne za opravljanje javne službe;
5. druge stvari in pravice, za katere tako določa zakon.

Predmet izvršbe (pri dolžniku fizični osebi) niso:
1. obleka, obutev, perilo in drugi predmeti za osebno rabo ter posteljnina, posoda, pohištvo, štedilnik, hladilnik, pralni stroj in druge za gospodinjstvo potrebne stvari, kolikor je vse to nujno potrebno dolžniku in članom njegovega gospodinjstva;
2. hrana in kurjava, potrebni dolžniku in članom njegovega gospodinjstva za šest mesecev;
3. delovna in plemenska živina, kmetijski stroji in druge delovne priprave, ki so dolžniku kmetu nujni za kmetijsko dejavnost, ter seme za uporabo na njegovem gospodarstvu in krma za živino za štiri mesece;
4. predmeti, ki so dolžniku, ki opravlja javno službo ali znanstveno, umetniško ali drugo delo kot poklic, nujno potrebni za opravljanje njegovega dela;
5. gotovina dolžnika, ki ima stalne mesečne prejemke, do mesečnega zneska, ki je po zakonu izvzet iz izvršbe, v sorazmerju s časom do naslednjih prejemkov;
6. redi, medalje, vojne spomenice in druga odličja in priznanja, poročni prstan, osebna pisma, rokopisi in drugi osebni dolžnikovi spisi ter slike oziroma fotografije družinskih članov;
7. pripomočki, ki so bili dani invalidu ali drugi osebi s telesnimi hibami na podlagi predpisa, ali si jih je sam nabavil, in so nujni za opravljanje njegovih življenjskih funkcij.

Predmeti iz 1. do 4. točke niso izvzeti iz izvršbe, če se vodi izvršba zaradi poplačila terjatve iz naslova posojila, s katerim je bil predmet kupljen, ter kadar se vodi izvršba zaradi poplačila terjatve, ki je bila zavarovana s pogodbeno zastavno pravico na tem predmetu.
Poštna pošiljka ali poštno denarno nakazilo ne more biti predmet izvršbe, dokler dolžniku ni vročeno.
Izvršbe proti pravni osebi, ki opravlja gospodarsko dejavnost in proti podjetniku, ni mogoče dovoliti na stroje, orodje in druge delovne priprave, kolikor so te stvari nujno potrebne dolžniku za opravljanje njegove dejavnosti, ter na surovine, polizdelke, namenjene za predelavo, in pogonsko gorivo, kolikor ne presegajo količine, potrebne za enotedensko povprečno proizvodnjo.

Ti predmeti niso izvzeti iz izvršbe, če se vodi izvršba zaradi poplačila terjatve iz naslova posojila, s katerim je bil predmet kupljen, oziroma posojila, danega za razvoj dejavnosti, za katero je bil predmet kupljen, ter v primeru, kadar se vodi izvršba zaradi poplačila terjatve, ki je bila zavarovana s pogodbeno zastavno pravico na tem predmetu.

Proti pravni osebi, ki ne opravlja gospodarske dejavnosti, sme sodišče dovoliti izvršbo samo na tiste stvari, ki jih ne potrebuje za opravljanje svoje dejavnosti ali nalog

Iz izvršbe so izvzeti prejemki:
1. iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal;
2. iz naslova odškodnine zaradi telesne poškodbe po predpisih o invalidskem zavarovanju;
3. iz naslova denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka po zakonu, ki ureja socialno varstvene prejemke;
4. iz naslova starševskega dodatka, pomoči ob rojstvu otroka, otroškega dodatka, dodatka za veliko družino in dodatka za nego otroka po zakonu, ki ureja družinske prejemke;
5. iz naslova štipendije in pomoči učencem in študentom ter plačilo za opravljeno obvezno praktično delo v vzgojno izobraževalnem procesu;
6. nadomestilo za invalidnost po zakonu, ki ureja družbeno varstvo duševno in telesno prizadetih oseb;
7. sredstva za nego in pomoč, ki se v skladu z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ne upoštevajo kot dodatek pri prejemniku tega prejemka;
8. od občasnega dela invalidov, ki niso v delovnem razmerju in so vključeni v programe po predpisih, ki urejajo socialno varstvo, in po predpisih, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov;
9. denarna sredstva pomoči potrebnim, ki jih zagotavljajo humanitarne organizacije, ki imajo tak status po zakonu, ki ureja humanitarne organizacije;
/.../ za nadaljevanje glej 101. člen ZIZ
Omejitve izvršbe:
Na dolžnikove dohodke iz delovnega razmerja ter odškodnino iz naslova izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti je mogoče seči:

1. za denarne terjatve do 2/3 prejemkov, na katere se seže z izvršbo, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 76 % minimalne plače, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči.

2. za terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, do 2/3 prejemkov, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 50 % minimalne plače, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči.



Nepremičnine, izvzete iz izvršbe:
Predmet izvršbe ne morejo biti kmetijska zemljišča in gospodarska poslopja kmeta, kolikor jih potrebuje za lastno preživljanje in za preživljanje članov svoje ožje družine ter drugih oseb, ki jih je po zakonu dolžan preživljati.
To ne velja za izvršbo za uveljavitev denarnih terjatev, zavarovanih s pogodbeno zastavno pravico na nepremičninah (hipoteko) oziroma za poplačilo zemljiškega dolga.

Omejitev izvršbe:
Dolžnik, ki kot lastnik stanuje v prodani družinski stanovanjski hiši ali prodanem stanovanju, ima pravico stanovati v tej hiši oziroma stanovanju kot najemnik še tri leta od dneva prodaje dalje.
Predlog, da obdrži pravico do najema stanovanja, mora dolžnik vložiti v 60 dneh od prejema sklepa o izvršbi, če je dražbeni narok pred potekom tega roka, pa najkasneje do dražbenega naroka, sicer to pravico izgubi.
Dolžnik, ki obdrži pravico stanovati na prodani družinski stanovanjski hiši ali stanovanju, je od dneva izdaje sklepa o izročitvi nepremičnine dalje dolžan plačevati najemnino za profitno stanovanje. Če se kupec in dolžnik o višini najemnine ne sporazumeta, jo določi sodišče v nepravdnem postopku.
Izvršilni naslov je kvalificirana javna listina, na podlagi katere je mogoče zahtevati prisilno izvršitev terjatve, ki je v njej ugotovljena.
Predstavlja domnevo, da obstaja terjatev, ki je v njem ugotovljena, in da so v njem navedene stranke legitimirane za izvršbo.

VRSTE IZVRŠILNIH NASLOVOV:
1. izvršljiva sodna odločba in sodna poravnava;
2. izvršljiv notarski zapis;
3. druga izvršljiva odločba ali listina, za katero zakon, ratificirana in objavljena mednarodna pogodba ali pravni akt EU, ki se v RS uporablja neposredno, določa, da je izvršilni naslov.

IZVRŠLJIVOST
: je lastnost listine, ki omogoča prisilno izvršitev terjatve, ki je ugotovljena v listini - samo listina dajatvene narave!
-
sodna odločba:
s pravnomočnostjo in potekom paricijskega roka (lahko ima lastnost izvršljivosti tudi, če nima določenega paricijskega roka - npr. prepovedi, opustitve)
-
sodna poravnava
: z zapadlostjo terjatve
-
upravna odločba
: z dokončnostjo in potekom paricijskega roka
-
izvršljiv notarski zapis
: soglasje dolžnika z neposredno izvršljivostjo in zapadlost terjatve



Izvršilni naslov je primeren za izvršbo, če so v njem navedeni upnik in dolžnik ter predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti.
Če je izvršilni naslov odločba, v kateri ni določen rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti, ga določi sodišče v sklepu o izvršbi.

Sodišče pazi na obstoj izvršilnega naslova po uradni dolžnosti ves čas postopka
. Če je izvršilni naslov pravnomočno odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izrečen za neveljavnega, oziroma če je razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti, sodišče ustavi izvršbo po uradni dolžnosti. S tem razveljavi, če zakon ne določa drugače, tudi opravljena izvršilna dejanja, kolikor s tem niso prizadete pridobljene pravice drugih oseb.

Potrdilo o izvršljivosti da sodišče oziroma organ, ki je odločal o terjatvi na prvi stopnji.
Neutemeljeno potrdilo o izvršljivosti iz prejšnjega odstavka razveljavi na predlog ali po uradni dolžnosti s sklepom sodišče oziroma organ, ki ga je izdal.

IZVRŠILNI NASLOV
VERODOSTOJNA LISTINA
Izvršba za izterjavo
denarne terjatve
se dovoli tudi na podlagi verodostojne listine, če upnik v predlogu za izvršbo navede dan zapadlosti terjatve.

VRSTE VERODOSTOJNIH LISTIN
(določeno v ZIZ ali drugem zakonu!):
- faktura (za fakturo šteje tudi obračun obresti)
- menica in ček s protestom in povratnim računom, kadar je to potrebno za nastanek terjatve
- javna listina
- izpisek iz poslovnih knjig, overjen s strani odgovorne osebe
- po zakonu overjena zasebna listina
- listina, ki ima po posebnih predpisih naravo javne listine
- pisni obračun prejemkov iz delovnega razmerja v skladu z ZDR
(- primer po SPZ: poziv upravnika enemu izmed etažnih lastnikov za plačilo stroškov upravljanja ali v rezervni sklad)
ODLOG IZVRŠBE
PRAVNA SREDSTVA
Izvršba se začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače. Upnik pa ne more biti poplačan pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi.

Izvršitelj je dolžan opravljati neposredna dejanja izvršbe ne glede na zatrjevane ovire dejanske ali pravne narave, razen če sodišče odredi drugače.
Le sodišče lahko odredi izvršitelju, da preneha z neposrednimi dejanji izvršbe - stranke morajo vse morebitne ugovore, predloge in pripombe naslavljati izključno na sodišče! Izvršitelj lahko na podlagi lastne ocene okoliščin in ravnanja preneha z dejanji, zahteva odredbo sodišča ali prilagodi potek.

Izvršitelj lahko glede na okoliščine primera zaprosi za prisotnost in pomoč policije pri opravi posameznih dejanj.
Stranka ali udeleženec v postopku lahko z vlogo zahteva od sodišča, naj odpravi nepravilnost, ki jo je izvršitelj ali druga oseba storila pri opravljanju izvršbe.

= začasni zastoj izvršilnega postopka
Dokler traja, se izvršilna dejanja ne opravljajo. Pred vložitvijo opravljena dejanja praviloma ostanejo v veljavi. Roki prenehajo teči in začnejo teči znova, ko se izvršba nadaljuje. Sodišče ne more opravljati procesnih dejanj, dejanja strank pa nimajo učinka proti drugi stranki
Upravičeni predlagatelji:

1. dolžnik: 71 ZIZ

2. upnik: 72 ZIZ

3. tretji: 73 ZIZ

Sodišče lahko na dolžnikov predlog
popolnoma ali deloma odloži izvršbo
, če dolžnik
IZKAŽE za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku
:
1. če je zoper odločbo, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba, vložil izredno pravno sredstvo;
2. če je vložen predlog za vrnitev v prejšnje stanje v postopku, v katerem je bila izdana odločba, ki je bila podlaga za dovolitev izvršbe;
3. če je vložena tožba za razveljavitev arbitražne odločbe, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba;
4. če je vložena tožba za razveljavitev poravnave, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba;
5. če je vložena tožba na neveljavnost pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa, na podlagi katerega je bila dovoljena izvršba;
6. če je dolžnik zoper sklep o izvršbi vložil ugovor;
7. če je dolžnik vložil predlog za razveljavitev potrdila o izvršljivosti;
8. če je izvršba odvisna od sočasne izpolnitve kakšne upnikove obveznosti, dolžnik pa je odrekel izpolnitev svoje obveznosti zaradi tega, ker upnik svoje ni izpolnil in tudi ni pokazal pripravljenosti, da jo sočasno izpolni;
9. če je dolžnik ali udeleženec v postopku zahteval odpravo nepravilnosti, ki so bile storjene pri opravljanju izvršbe,
10. če je dolžnik začel pravdo ali drug postopek zaradi nedopustnosti izvršbe (59. in 60. člen).
Ne glede na prejšnji odstavek sme sodišče na predlog dolžnika odložiti izvršbo
tudi v drugih primerih
, ko so za to podani posebno upravičeni razlogi, vendar najdlje za tri mesece in le enkrat.
Na predlog upnika sodišče popolnoma ali deloma odloži izvršbo, če se izvršba
še ni začela.
Če se je izvršba
že začela
, sodišče odloži izvršbo, če upnik, ki predlaga odlog, predloži listino, iz katere izhaja
soglasje dolžnika
z odlogom.

Če teče izvršba na
nepremičnino
in je upnik predlagal odlog izvršbe s tem izvršilnim sredstvom, mora upnik predložiti tudi
pisno soglasje ostalih upnikov
, na predlog katerih je bila dovoljena izvršba na nepremičnino.

Upniku razlogov za odlog ni treba pojasnjevati!

Če zakon določa, da je treba izvršbo zahtevati v določenem roku, lahko upnik predlaga odlog v tem roku.
TRAJANJE ODLOGA:
Če je izvršba odložena zato, ker je dolžnik ali tretji vložil kakšno pravno sredstvo, traja odlog do konca postopka o pravnem sredstvu. Če sodišče odloži izvršbo na dolžnikov predlog iz kakšnega drugega razloga, določi čas odloga glede na okoliščine primera.

Če je predlagal odlog izvršbe upnik, jo sodišče oziroma izvršitelj odloži za toliko časa, za kolikor je upnik predlagal, vendar
največ za eno leto
. Upnik lahko predlaga podaljšanje odloga, vendar odlog skupno ne sme trajati dlje od enega leta od izdaje prvega sklepa o dovolitvi odloga. Če upnik predlaga odlog za več kot eno leto, se
izvršba ustavi
, upnik obdrži zastavno pravico na predmetu izvršbe, sodišče pa ne razveljavi zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi ali sodnem registru oziroma že opravljenega rubeža premičnin.

Odložena izvršba se po uradni dolžnosti nadaljuje, ko preteče čas, za katerega je bila odložena.
Na upnikov predlog lahko sodišče nadaljuje izvršbo tudi pred iztekom roka, za katerega je bila odložena, če upnik izkaže za verjetno, da so prenehali razlogi za odlog, ali če položi varščino.
Na predlog tretjega, ki je zahteval,
naj se izvršba na določen predmet izreče za nedopustno
, odloži sodišče izvršbo glede tega predmeta, če tretji
obstoj svoje pravice na predlaganem predmetu izvršbe izkaže s pravnomočno sodno odločbo ali kakšno drugo javno listino, z zasebno listino, ki ima naravo javne listine, ali če obstoj svoje pravice opira na dejstva, ki so splošno znana.

Če tretji obstoja svoje pravice na predlaganem predmetu izvršbe ne izkaže na način iz prejšnjega odstavka, sodišče na predlog tretjega odloži izvršbo glede tega predmeta, če tretji
izkaže za verjetno obstoj svoje pravice in da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo
.

Sodišče na upnikov predlog postavi za odlog izvršbe pogoj, da tisti, ki zahteva odlog, položi varščino, razen, če bi s tem bilo ogroženo njegovo preživljanje ali preživljanje njegovih družinskih članov.
KONEC IZVRŠBE
1. z realizacijo upnikove terjatve
2. z zavrženjem ali zavrnitvijo predloga za izvršbo
3. z ustavitvijo izvršbe:
- zaradi uspešno izpodbijanega sklepa o izvršbi s pravnimi sredstvi
- zaradi sprememb izvršilnega naslova: sodišče ustavi izvršbo po uradni dolžnosti, če je izvršilni naslov pravnomočno odpravljen, spremenjen, razveljavljen, izrečen za neveljavnega.
- neuspešnost izvršbe in pasivnost upnika (npr, upnik ne plača predujma stroškov, v roku ne predlaga prodaje, ...): če upnikove terjatve zaradi pravnih ali dejanskih zadržkov ni mogoče izvršiti, sodišče ustavi izvršbo
- kritno načelo
- umik predloga s strani upnika
Ustavitev pomeni prenehanje z aktivnostmi v teku in razvrednotenje že opravljenih aktivnosti, kolikor je to še možno. Ustavljeni postopek se ne more nadaljevati, lahko pa se dovoli nov izvršilni postopek.


1.
Ugovor dolžnika (glej spodaj)
2.
Ugovor tretjega
3.
Pritožba

4. Zahteva za varstvo zakonitosti
5. Obnova postopka (izjemoma dovoljena v primeru izvršbe na podlagi VL zoper del sklepa, s katerim je sodišče odločilo o terjatvi in proti sklepu o obstoju terjatve za nasprotno izvršbo)
[Revizije ni!]

6. Tožba zaradi nedopustnosti izvršbe
7. Zahteva za odpravo nepravilnosti pri opravi izvršbe (ponavadi nepravilnosti povzroči izvršitelj, lahko druge osebe - npr. dolžnikov dolžnik, cenilec)
8. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje (le, če je zamujen rok za pritožbo ali ugovor)
9. Tožba za izpodbijanje terjatve v postopku poplačila iz prodane stvari
10. Predlog za nasprotno izvršbo
Ugovor zoper sklep o izvršbi je mogoče vložiti
iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo*
,
zlasti pa
:

*generalna klavzula: kršitve pravil postopka, materialnega prava, zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja

-
razlogi, ki se nanašajo na predpostavke izvršbe
(1,2,4,5,7)
-
opozicijski razlogi
: kljub veljavnemu izvršilnemu naslovu izvršba ni dovoljena, ker je upnikova terjatev prenehala ali je ovirana (8,9,11)
-
impugnacijski razlogi
(nepravi opozicijski razlogi): kljub veljavnemu izvršilnemu naslovi in kljub temu, da terjatev še obstaja, ni pogojev, da bi se izvršba opravila v sedanjem času oz. v korist ali breme osebe, ki je stranka v postopku (3,6,10)
1. če sodišče, ki je izdalo sklep o izvršbi, zanj ni bilo pristojno;
2. če listina, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba, ni izvršilni naslov ali verodostojna listina;
3. če odločba, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, še ni izvršljiva;
4. če je odločba, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, razveljavljena, odpravljena ali spremenjena;
5. če je poravnava, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, razveljavljena ali izrečena za nično;
6. če še ni pretekel rok za izpolnitev terjatve ali če še ni nastopil pogoj, ki je bil določen v poravnavi;
7. če je izvršba dovoljena na stvari, denarno terjatev ali na druge pravice, ki so izvzete iz izvršbe, oziroma na katerih je možnost izvršbe omejena;
8. če je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe ali pred tem, toda v času, ko dolžnik tega ni mogel uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, oziroma če je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po sklenitvi poravnave;
9. če je upnik odložil izpolnitev obveznosti za čas, ki še ni potekel;
10. če je pretekel rok, v katerem je po zakonu mogoče predlagati izvršbo;
11. če je nastopilo zastaranje terjatve, o kateri je bilo odločeno v izvršilnem naslovu;
12. če terjatev ni prešla na upnika oziroma če obveznost ni prešla na dolžnika.
Kdor VERJETNO IZKAŽE, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, lahko vloži ugovor zoper sklep o izvršbi in v njem zahteva, naj sodišče izvršbo na ta predmet izreče za nedopustno.

Pravice, ki jih uveljavlja tretji, so lahko stvarnopravne in druge absolutne pravice, pa tudi obligacijske pravice (zakup, hramba, prevoz, skladiščenje)

Ugovor, ki je pravočasen, popoln in dovoljen, se vroči upniku v odgovor. Sicer se zavrže.
Če upnik ne odgovori na ugovor v 8 dneh, se domneva, da je ugovor utemeljen.
Če upnik v danem roku izjavi, da ugovoru nasprotuje, sodišče
ugovor zavrne
.
Vložnik ugovora lahko v roku trideset dni od pravnomočnosti sklepa iz prejšnjega odstavka začne
pravdo za ugotovitev, da izvršba na ta predmet ni dopustna (izločitvena tožba).
Če sodišče s pravnomočno odločbo ugotovi, da izvršba, ki še ni končana oziroma je bila odložena, na določen predmet ni dopustna, sodišče glede tega predmeta ustavi izvršbo in razveljavi sklep o izvršbi.

Tretji mora ugovor vložiti pri sodišču, ne pri samem izvršitelju!
Tretji lahko ugovor vloži do konca izvršilnega postopka, praviloma pa takrat, ko se izvršba že opravlja.
- Redno, devolutivno, praviloma nesuspenzivno, enostransko pravno sredstvo
- Rok za vložitev: 8 dni
- Upravičenci:
A. Upnik proti sklepu o izvršbi, s katerim je bil njegov predlog zavrnjen.
B. Zoper sklep, izdan o ugovoru
, je dovoljena pritožba
(dolžnik in tretji)
C. Druge osebe, ki v postopku uveljavljajo neko svojo pravico
(npr. kupci v postopku prodaje stvari, stvarnopravni upravičenci na prodani stvari)

-
Razlogi za pritožbo: ZIZ ne ureja, zato se smiselno uporabljajo določbe ZPP o pritožbi (kršitve določb pravdnega postopka, zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja, zmotna uporaba materialnega prava)



Če je sodišče o ugovoru odločalo na podlagi
dejstev, ki so bila med strankama sporna, in se ta dejstva nanašajo na samo terjatev
, lahko dolžnik v
tridesetih dneh
od pravnomočnosti sklepa o ugovoru začne pravdo ali drug postopek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe.

Ne morejo se uveljavljati dejstva, ki jih je bilo mogoče upoštevati v postopku izdaje izvršilnega naslova.
Mogoče je uveljavljati opozicijske ugovore (npr. prenehanje ali zastaranje terjatve)
Predhodni ugovor je pogoj za pravico do tožbe!

Gre za ugotovitveno tožbo (sodišče ugotovi nedopustnost izvršbe - močnejši naslov kot sklep, izvršilno sodišče mora ustaviti postopek). Sodišče mora postopek izvesti prednostno, brez odlašanja.
Vložitev tožbe ne zadrži izvršbe ali izpolnitve dolžnikove obveznosti.

Tožba tretjega zaradi nedopustnosti izvršbe:
tretji uveljavlja svojo pravico na predmetu izvršbe, zaradi katere izvršba nanj ni dopustna (npr. izključna lastninska pravica, skupna lastnina zakoncev). Vložitev tožbe ne zadrži izvršbe - možen je odlog.
Ko je
izvršba že opravljena
, lahko predlaga dolžnik pri sodišču nasprotno izvršbo in zahteva, naj mu
upnik vrne tisto, kar je z izvršbo dobil
(brez pravne podlage):
1. če je med izvršilnim postopkom poravnal upnikovo terjatev;
2. če je bil izvršilni naslov pravnomočno odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izrečen za neveljavnega;
3. če je bil sklep o izvršbi pravnomočno v celoti ali delno razveljavljen ali spremenjen;
4. če je sodišče izreklo za nedopustno izvršbo, ki je že bila opravljena;
5. če je upnik prejel več kot znaša njegova terjatev, ali če pri izvršbi na plačo in druge denarne prejemke niso bile upoštevane določbe o omejitvi izvršbe.

Izvršilno sodišče samo odloči o dolžnikovi materialni pravici s
sklepom o nasprotni izvršbi
, ki
postane izvršilni naslov
(na tej podlagi dovoli izvršbo zoper upnika, zdaj dolžnika).

Predlog za nasprotno izvršbo lahko vloži dolžnik
v treh mesecih
od dneva, ko je zvedel za razlog zanjo, najkasneje pa
v enem letu
od dneva, ko je bil končan izvršilni postopek. Pred iztekom tega roka dolžnik ne more uveljavljati svoje terjatve v pravdnem postopku.
Če rok zamudi, ali vrnitev ni možna, lahko vloži
tožbo zaradi neupravičene obogatitve
.
Full transcript