Loading presentation...

Present Remotely

Send the link below via email or IM

Copy

Present to your audience

Start remote presentation

  • Invited audience members will follow you as you navigate and present
  • People invited to a presentation do not need a Prezi account
  • This link expires 10 minutes after you close the presentation
  • A maximum of 30 users can follow your presentation
  • Learn more about this feature in our knowledge base article

Do you really want to delete this prezi?

Neither you, nor the coeditors you shared it with will be able to recover it again.

DeleteCancel

Make your likes visible on Facebook?

Connect your Facebook account to Prezi and let your likes appear on your timeline.
You can change this under Settings & Account at any time.

No, thanks

KVIZ - SLOVENSKA DREVESA

KVIZ - SLOVENSKA DREVESA
by

gabi dolensek

on 1 December 2016

Comments (0)

Please log in to add your comment.

Report abuse

Transcript of KVIZ - SLOVENSKA DREVESA

KVIZ -
SLOVENSKA
DREVESA

Okrasna drevesna vrsta s ploščatimi, temnimi, bleščečimi iglicami,
uspeva tudi v mestnem okolju, lepo se obrezuje, doživi do 2000 let in simbolizira nesmrtnost. Pogosto raste večdebelno. Les je trden in prožen z lepo, temno črnjavo.

Iz iglic in skorje izdelujejo zdravilo proti raku.
Vsi deli rdečega ploda so zaradi alkaloida taksina strupeni, razen ovoja. Je zavarovana drevesna vrsta. Izrazito sencozdržna. Doživi do 2000 let. Les so včasih uporabljali za izdelavo ščitov, kopij in lokov, dragoceno pohištvo, ter glasbene inštrumente.



Močno razvit koreninski sistem.
Listi srčasti, narezano nažagani, premenjalno nameščeni, spodaj svetlejši z belimi dlačicami. Plodovi so trdi oreški – ne moremo jih streti med prsti. Simbol prijateljstva,življenja, modrosti, pravičnosti. Pod drevesom so se zbirali starešine – govorili so lahko samo resnico.
Les je mehak in lahek, lepo diši. Priljubljen v rezbarstvu.

Rad ima globoka, zračna, z minerali bogata tla.
Prenese sušo, pa tudi veter in zimski mraz.
Svetloboljuben, raste do gozdne meje. Pionirska vrsta. Okrasno drevo. Bolezen (rak) povzroča težave na drevesih, ki rastejo izven svojega naravnega okolja. Odporen les (velik delež črnjave) je cenjen stavbni in pohištveni les.


Storži so pokončni in razpadejo na drevesu, iglice imajo spodaj dve svetli
progi (listni reži), ko iglice odpadejo na veji ostanejo okrogle brazgotine. Slabo prenaša onesnažen zrak. Les je mehek, nima sijaja, je pa odporen proti lugom in kislinam. Prečni prerez grč večinoma okrogel, temno obrobljene grče.

Potrebuje sveža, zračna tla, visoko zračno vlago,
ne prenaša vročine in suše, odporna proti mrazu, odgovarjajo ji gorski predeli. Pionirska drevesna vrsta - varovalna na strmih rastiščih.
Resonančna na Jelovici Pokljuki. Prečni prerez grč večinoma ovalen. Les ima prijeten vonj in svilnat sijaj – brez obarvane jedrovine. Iglavec.

Iglice v šopkih, listopaden, domač iglavec,
raste do gozdne meje, les srednje gostote, odporen, beljava ozka, smolnih kanalov precej manj kot pri rdečem boru.


V 18. stol. prinešena iz S Amerike (botanik Douglas).
Hitro raste, velik prirastek, se prilagodi rastišču, kvaliteten les, jedrovina odporna.


Ker raste na številnih rastiščih, ki zanjo niso najbolj primerna,
jo napadajo številni škodljivci in bolezni. Največje težave povzročajo lubadarji in rdeča trohnoba. Iglice rastejo na majhnih grbicah. Viseči storži, ki odpadejo. Vsestransko uporaben les, brez obarvane jedrovine, prijeten vonj po smoli.

Verjeli so,da odganja muhe in žuželke;
zato so drevo sadili na dvorišča. V bližini hiše naj bi odvračal strelo. Listi in skorja so zdravilni (kožne težave).Iz listov in skorje so izdelovali barvila. Zelo cenjen les, polvenčasto porozen; gost, pore majhne, vendar razločne na vzdolžnih prerezih. Iz plodov spečemo tradicionalno slaščico.

Lihopernati listi iz jajčastih, celorobih lističev.
Beli metuljasti cvetovi v visečih grozdastih socvetjih. Raste tudi na uničenih tleh. Globoko, razbrazdano lubje. Zelo trpežen les.

Značilno drevo belokrajnskih steljnikov. Na njenih metlah jezdijo čarovnice. Les ni trajen, je pa priljubljeno gorivo za kamine; ne poka in prasketa, gori skoraj brez dima. Moški in ženski cvetovi v obliki mačic. Veje viseče; pripognile so se, da bi Mariji ponudile senco.

Beli metuljasti cvetovi v visečih grozdastih socvetjih. Z gomoljčkastimi bakterijami v svojih koreninah bogati tla z dušikom. Z močnimi koreninami utrjuje tla in preprečuje erozijo. Pionirska drevesna vrsta. Odlična medonosna rastlina. Prilista sta spremenjena v trna. Rumenkasto rjava črnjava – zelo gost in odporen les.
Dobro razvit koreninski sistem. Lihopernati listi, vrhnji je največji; posamezni lističi celorobi, eliptični. Les zelo cenjen, posebno iz korenin. Plod slasten in zdravilen!
Cveti 14 dni za navadno lipo, ima manjše liste, na spodnji strani listov ima rjavkaste dlačice v kotih žil. Živijo do 1000 let. Iz krošenj pada lepljiva medena rosa-sladki izločki listnih uši. Čaj pospešuje znojenje in zbija vročino.


Močno razvit koreninski sistem. Listi srčasti, narezano nažagani, premenjalno nameščeni, spodaj svetlejši z belimi dlačicami. Plodovi so trdi oreški – ne moremo jih streti med prsti. Simbol prijateljstva,življenja, modrosti, pravičnosti. Pod drevesom so se zbirali starešine – govorili so lahko samo resnico.
Les je mehak in lahek, lepo diši. Priljubljen v rezbarstvu.

Dlanasto sestavljeni listi iz 5-7 lističev pritrjenih na dolg pecelj. Cvetovi združeni v visoka, stoječa socvetja – lepo okrasno drevo, ki ga sadijo v drevoredih, na gostilnihških vrtovih,… Plodove uporabljajo za zdravljenje konjskih bolezni, uporabni so za zdravljenje krčnih žil. Iz skorje izdelajo kreme za sončenje. Plodovi nevtralizirajo negativna zemeljska sevanja!? Dobro prenaša onesnažen zrak.

Podolgovati, suličasti listi, nazobčani robovi. Cveti pozno; konec junija, začetek julija. Ježice z mehkimi bodicami se razpočijo v štirih loputah,v njih ležijo 2 -3 plodovi z značilnimi repki. Plod je užiten.



Listi lihopernati iz 7 do 13 lističev, ki so suličasti in zašiljeni, po robovih fino nazobčani. Plodovi značilni krilati oreški, združeni v goste šope.
Les svetel, z izrazitimi porami, prenese velike obremenitve.



Skorja razpoka, podobno kot pri platani. Listi so dlanasto krpasti, veliki do 20cm. Hitro razpadajo in izboljšujejo tla; včasih so z njimi krmili živino. Plod v obliki helikopterčka; hrana za ptice!
Cenjen les; veliko drobnih zrcalc, svetel; kvaliteten kuhinjski les.

Drevesa je močno prizadel rak,ki ga povzroča gliva. Gliva je na srečo dobila virusno bolezen, drugače bi odmrla vsa drevesa (hipovirulenca). Plodovi so užitni. „V žerjavico po …“ Skupaj z vinsko trto so drevo prinesli Rimljani. Dočaka visoko starost. Trajen in kvaliteten les.


Pionirska drevesna vrsta, dobro odganja iz panja, rada ima vlažna rastišča in visoko zračno vlažnost. Hitro raste. Listi enostavni jajčasti, na koncu izrezani, lepljivi. Lahek, mehek, rdečkast les s parenhimskimi progami.

Lihopernati listi, plodovi so krilati oreški združeni v šopih, iz lesa izdelajo ročaje za najboljša, najbolj obremenjena orodja, smučke, kolesa… Močan koreninski sistem. Listje primerno za živinsko krmo.. S kuhanjem listja in volne so volno obarvali zeleno. Kače se ga izogibajo!?
Hitro rastoča, utrjuje rečne bregove in preprečuje erozijo, iz ženskih socvetij nastanejo storžkom podobni plodovi. Les mehak, rdečkast, neobstojen, parenhimske proge.
Lubje se lupi v širokih vodoravnih trakovih. Cveti pred ali hkrati z olistanjem; lepi, beli cvetovi. Plodovi okroglasti, užitni, zdravilni, v sočnem osemenju je gladka koščica. Lep les z roza – zelenkastim nadihom.

Pernato krpati listi na izrazito kratkih pecljih. Plodovi na dolgih pecljih. („Fantek nima kapice, kapica ima fantička,…“)Plod podolgovat zašiljen. Kvaliteten, trajen les z velikimi zrcalci.


Lubje je skoraj črno in razpoka v tankih pravokotnih luskah. Listi so enostavni, eliptični, po robu dvakrat napiljeni, bleščeči. Plodovi so združeni vstoržasta socvetja, podobna hmeljevim storžkom. Zelo trd in težek les. Tkalski čolnički!



Skrivenčeno deblo, kmalu postane vzdolžno razbrazdano - žlebasto, lubje gladko. Letnice lesa slabo razločne, valovite. Plodovi v značilnih trokrpih listih, združenih v visečih grozdih. Les zelo trd, neobstojen; leseni vijaki, pesta koles za vozove,.. Močno odganja iz panja.


Belo lubje s prečnimi plutastimi izrastki. Listi trikotni, široki z dolgo zašiljeno konico, robovi dvojno napiljeni. Pionirska drevesna vrsta. Zdravilna. Srednje gost les, slabo trajen, strženovi madeži.


Dočaka do 150 let. Lubje gladko, svetlo sivo. Listi enostavni, celorobi, robovi rahlo valoviti, bleščeči. Kuhani ali praženi plodovi užitni. Slabo prenaša mestno okolje. Sinonim za nerodnega človeka. Prevladuje v naših gozdovih.


Listi so pri peclju značilno nesimetrični, dvojno nazobčani, peclji kratki. Listi na vrhu lahko imajo obliko „rožičkov“. Plodovi v značilnih okroglih krilcih. Napada ga holandska bolezen; glive s hifami zamašijo prevodna tkiva in drevesa se posušijo. Les je zelo lep, v vodi trajen.

TISA
VELIKOLISTNA
LIPA
BUKEV
TISA
JELKA
MACESEN
SMREKA
MACESEN
SMREKA
DUGLAZIJA
OREH
ROBINIJA
BREZA
ROBINIJA
LIPOVEC
MALOLISTNA
LIPA
OREH
GORSKI
BREST
BREZA
BELI
GABER
HRAST -DOB
ČRNI GABER
DIVJA ČEŠNJA
JELŠA
VELIKI JESEN
ČRNA JELŠA
PRAVI KOSTANJ
GORSKI JAVOR
PRAVI KOSTANJ
VELIKI JESEN
DIVJI KOSTANJ
LIPA
VELIKOLISTNA
LIPA
Lat. ime: Fraxius excelsior
Nem. ime: Esche
Ang. ime: Ash

JESEN

LISTI JESEN

CVET JESEN

LES JESEN

PLOD JESEN

SKORJA JESEN

Lat. ime: Fraxius excelsior
Nem. ime: Esche
Ang. ime: Ash

JESEN

LISTI/IGLICE JESEN

CVET JESEN

LES JESEN

SKORJA JESEN

SKORJA Brest

LES Češnja

Lat. ime: Prunus avium
Nem. ime: Kirschbaum
Ang. ime: Cherry

Češnja

LES Gaber

LISTI/Gaber

Lat. ime:Carpinus betulus
Nem. ime: Weissbuche
Ang. ime:Hornbeam

Gaber

LISTI LIPA

PLOD LIPA

SKORJA Hruška

Lat. ime: Pyrus communis
Nem. ime: Birnbaum
Ang. ime: Pear

Hruška

SKORJA BREZA

LES OREH

PLOD OREH

PLOD Divji Kostanj

Lat. ime: Aesculus hippocastanum
Nem. ime: Rosskastanienbaum
Ang. ime: Horse chestnut

Divji Kostanj

LISTI TOPOL

PLOD Domači Kostanj

LES Domači Kostanj

Lat. ime: Castanea sativa
Nem. ime: Edelkastanienbaum
Ang. ime: Chestnut

Domači Kostanj

LES JELŠA

CVET BUKEV

LES BUKEV

SKORJA ROBINJA

PLOD ROBINJA

Lat. ime: Robinia pseudoacacia
Nem. ime: Robinie
Ang. ime: Locust

ROBINJA

CVET VRBA

VRBA SKORJA

Lat. ime: Salix alba
Nem. ime: Weide
Ang. ime: Willow

VRBA

TISA CVET

SKORJA JAVOR

LES JAVOR

LES HRAST

Lat. ime: Quercus robus
Nem. ime: Eiche
Ang. ime: Oak

HRAST

LES MACESEN

PLOD MACESEN

LISTI/IGLICE MACESEN

Lat. ime: Larix decidua
Nem. ime: Lärche
Ang. ime: Larch

MACESEN

Lat. ime: Picea abies
Nem. ime: Fichte
Ang. ime: Spruce

SMREKA

LES JELKA

LISTI/IGLICE JELKA

Lat. ime: Abies alba
Nem. ime: Tanne
Ang. ime: Silver fir

JELKA

LES BOR

SKORJA BOR

CVET JESEN

PLOD Brest

CVET Brest

LISTI Brest

LES Brest

Lat. ime: Ulmus glabra
Nem. ime: Rüster
Ang. ime: Elm

Brest

SKORJA Češnja

LISTI Češnja

CVET Češnja

PLOD Češnja

CVET Gaber

SKORJA Gaber

PLOD Gaber

LES LIPA

CVET LIPA

SKORJA LIPA

Lat. ime: Tilia cordata
Nem. ime: Linde
Ang. ime: Lime

LIPA

CVET Hruška

LES Hruška

PLOD Hruška

LISTI Hruška

CVET BREZA

LES BREZA

LISTI BREZA

Lat. ime: Betula verrucosa
Nem. ime: Birke
Ang. ime: Birch

BREZA

SKORJA OREH

CVET OREH

LISTI OREH

Lat. ime: Juglans regia
Nem. ime: Nussbaum
Ang. Ime: Walnut

OREH

LES Divji Kostanj

CVET Divji Kostanj

LISTI Divji Kostanj

SKORJA Divji Kostanj

SKORJA TOPOL

PLOD TOPOL

LES TOPOL

CVET TOPOL

Lat. ime: Populus nigra
Nem. ime: Pappel
Ang. ime: Poplar

TOPOL

CVET Domači Kostanj

LISTI Domači Kostanj

SKORJA Domači Kostanj

LISTI JELŠA

PLOD JELŠA

CVET JELŠA

SKORJA JELŠA

Lat. ime: Alnus glutinosa
Nem. ime: Erle
Ang. ime: Alder

JELŠA

LISTI BUKEV

PLOD BUKEV

SKORJA BUKEV

Lat. ime: Fagus sylvatica
Nem. ime: Rotbuche
Ang. ime: Beech

BUKEV

LES ROBINJA

LISTI ROBINJA

LISTI VRBA

VRBA LES

TISA PLOD

LES TISA

TISA IGLICE

SKORJA TISA

Lat. ime: Taxus baccata
Nem. ime: Eibe
Ang. ime: Yew

TISA

CVET JAVOR

PLOD JAVOR

LISTI JAVOR

Lat. ime: Acer pseudoplatanus
Nem. ime: Ahorn
Ang. ime: Maple

JAVOR

SKORJA HRAST

PLOD HRAST

CVET HRAST

LISTI/IGLICE HRAST

SKORJA MACESEN

CVET MACESEN

LES SMREKA

SKORJA SMREKA

PLOD SMREKA

CVET SMREKA

LISTI/IGLICE SMREKA

PLOD JELKA

SKORJA JELKA

CVET BOR

PLOD BOR

LISTI/IGLICE BOR

Lat. ime: Pinus sylvestris
Nem. ime: Kiefer
Ang. ime: Pine

BOR

SKORJA JESEN

PLOD JESEN

LES JESEN

LISTI/IGLICE JESEN

Lat. ime: Fraxius excelsior
Nem. ime: Esche
Ang. ime: Ash

JESEN

CVET ROBINJA

KVIZ - LESARIADA 2015 - LJ

1. Iglavec z globokimi koreninami, ob viharju se ne izruje, pač pa prelomi. Pionirska drevesna vrsta z rdečkasto skorjo, skromen in prilagodljiv. Les ima rdečkasto rumeno jedrovino, široko beljavo, smolni kanali so številni, mehek les.







2. Potrebuje sveža, zračna tla, visoko zračno vlago, ne prenaša vročine in suše, odporna proti mrazu, odgovarjajo ji gorski predeli. Pionirska drevesna vrsta - varovalna na strmih rastiščih.
Resonančna na Jelovici in Pokljuki. Prečni prerez grč večinoma ovalen. Les ima prijeten vonj in svilnat sijaj – brez obarvane jedrovine. Iglavec.


4. Iglavec, o njem je prepeval pesnik s Krasa. V preteklosti so ga sadili na revna in degradirana rastišča, skromna in pionirska drevesna vrsta, z gospodarsko pomembnim lesom.

5. Storži so pokončni in razpadejo na drevesu, iglice imajo spodaj dve svetli progi (listni reži), ko iglice odpadejo na veji ostanejo okrogle brazgotine. Slabo prenaša onesnažen zrak. Les je mehek, nima sijaja, je pa odporen proti lugom in kislinam. Prečni prerez grč večinoma okrogel, temno obrobljene grče.
6. Iglavec, njegova smola ima zdravilne učinke, nežna svetla krošnja, jeseni zažari v lepih, zlatorumenih odtenkih.
7. Listavec s trdim in gostim lesom rumenkasto bele barve. Včasih najdemo drevesa z zelenkastim odtenkom (olivno srce). Les je zelo elastičen, lepo se obdeluje, parjen se dobro krivi.
Njegovo ime predstavlja enakozvočnico s hladnim in deževnim letnim časom.
Uporaba: Pohištvo, furnir, rezbarjenje, smuči in športno orodje nasploh, okviri, sprehajalne palice, dežniki, vozovi (kolesa), kuhinjski pripomočki.

8. Podolgovato suličasti listi z ostro nazobčanim robom. Jeseni nabiramo užitne plodove. Omenjen je v pregovoru; po ……. v žerjavico. Kvaliteten, venčasto porozen les z obarvano jedrovino in s prostim očesom nevidnimi trakovi.
9. Spada med najtemnejše iglavce. Najbolje med iglavci prenaša obrezovanje, je odlična v živih mejah in drugih dekorativnih striženih oblikah. Spada med najstarejše iglavce. Skoraj vsi deli drevesa so strupeni.
10. Listavec z mehkim lesom bledo rumene barve (včasih je les tudi rožnat) s svilnatim sijajem in s strženovimi madeži. Je srednje trden in zelo žilav, a slabo trajen. Ker je med vsemi mehkimi vrstami lesa najtrši, ga lahko obdelujemo tudi na stružnici. Uporablja se kot gorivo za kamine, ker les ne poka in se ne kadi.
Pri odgovoru vam lahko pomaga tudi zebra, čeprav se z našim drevesom sreča le v živalskem vrtu.
Uporaba: vrtno pohištvo, veje za metle, v rezbarstvu in kolarstvu, zobotrebci, cokle.

11. Les se uporablja za izdelke, pri katerih se zahteva visoka udarna žilavost; športno orodje (smuči, vesla, sani, gimnastične naprave), ročaji za orodja, v kolarstvu, za parket. Venčasto porozen, svetel les, če so branike ožje, je les zaradi manjšega deleža kasnega lesa bolj homogen. Zelo cenjen je les z diskoloriranim lesom.
12. Kakovosten in cenjen les, spomladi je med cvetenjem in zorenjem plodov ena najlepših drevesnih vrst v gozdu. Večji nasadi zaradi nevarnosti holandske bolezni niso priporočljivi. Bolezen povzroča gliva azijskega porekla. Prenašata jo dve vrsti hrošča podlubnika. Hife glive se razrastejo v prevodna tkiva v drevesu in jih s tem zamašijo, zato se drevo posuši.
13. Značilno drevo belokrajnskih steljnikov. Na njenih metlah jezdijo čarovnice. Les ni trajen, je pa priljubljeno gorivo za kamine; ne poka in prasketa, gori skoraj brez dima. Moški in ženski cvetovi v obliki mačic. Veje viseče; po legendi so se pripognile, da bi Mariji ponudile senco.
14. Podolgovati suličasti, bleščeči listi z ostro nazobčanim robom, stari Rimljani so drevesa sadili severno od Alp, rad ima topla rastišča, užitni pečeni plodovi so slastni in hranljivi.
15. Ob evkaliptih najpogosteje gojena drevesna vrsta na svetu. Pri nas ni avtohtona, vendar je najpogostejša tuja drevesna vrsta pri nas. Ponekod se močno razrašča med avtohtono rastlinstvo in postaja nadležna. Intenzivno in vztrajno poganja iz panjev, ustavi jo šele globoka senca. Skorja je zelo bogata z minerali, pametno jo je, po poseku, pustiti v gozdu. Bogati tla z dušikom.
16. Listavec s črnjavo, ki je rjave barve, vsebuje veliko tanina in zaradi njega ima les tudi trpek vonj. Les je srednje mehak in srednje gost, vendar zelo trajen, venčasto porozen.
Znan je tudi po ljudskem reklu, s katerim želimo povedati, da opravljamo oz, ne želimo opravljati nevarnega dela, od katerega imajo korist drugi. Uporaba: vinogradniški koli, železniški pragovi, piloti, ptt drogovi, čebri, jamski les, za pridobivanje tanina.

17. Njegov les so potrebovali kolarji za izdelovanje koles za vozove. Katero drevo je pravo za izdelavo kolesa je vedel le kolarski mojster. »Odcahnano« drevo so požagali pozimi. Pod kozolcem so ga pustili eno leto, da se je posušilo. Nato so les razžagali in ga krivili v vročini, v pari. Svetel les, venčasto porozen.
18. Listi ob peclju nesimetrični, cveti pred olistanjem, plodovi v okroglih ploščatih »vrečkah«. Napada ga holandska bolezen. Les zelo lep, venčasto porozen.
19. Belo lubje, pionirska, srčasto – trikotni listi, narezano nažagani. Značilna za eno naših pokrajin.
20. Drevo potrebuje veliko toplote. Ker imata les in skorja do 10 % čreslovin, se uporablja za izdelavo tanina. Les venčasto porozen. Jeseni pečene plodove prodajajo na mestnih ulicah.
21. Dočaka do 150 let. Lubje gladko, svetlo sivo. Listi enostavni, celorobi, robovi rahlo valoviti, bleščeči. Kuhani ali praženi plodovi užitni. Slabo prenaša mestno okolje. Sinonim za nerodnega človeka. Prevladuje v naših gozdovih.
22. Pernato krpati listi na izrazito kratkih pecljih. Plodovi na dolgih pecljih. Plod podolgovat zašiljen, s kapico. Kvaliteten, trajen les z velikimi zrcalci na radialnem prerezi, na tangencialnem v obliki temnejših trakov, na prečnem kot žarki.
23. Predvsem skorja in semena tega listavca so strupeni, saj albumina robin (namig na ime drevesa) in fazin povzročata zlepljanje eritrocitov.
24. Venčasto porozen les, z rumenobelo beljavo in rumenkastorjavo črnjavo. Z ožjimi branikami je bolj homogen, s širšimi pa gostejši, bolj trden in bolj primeren za uporabo v gradbeništvu, za parket, stopnice,… Podoben kostanjevini, težji.
25. Listavec (sadno drevo) z močnim, rdečkastim lesom brez sijaja. Je zelo gost, težak, se ne zveži in je odporen proti insektom. Obdelava je lahka, saj se ne cepi. Obarvanega se porablja kot nadomestek za ebenovino. Ena izmed sort tega listavca se pojavi tudi v ljudskem reklu, kot primer za neumnost.
Uporaba: pohištvo, furnir, ravnila, glasbila (škotske dude), rezbarije, intarzije, predmeti iz struženega Iesa, pipe za sode..

26. Skorja razpoka, podobno kot pri platani. Listi so dlanasto krpasti, veliki do 20cm. Hitro razpadajo in izboljšujejo tla; včasih so z njimi krmili živino. Plod v obliki helikopterčka; hrana za ptice! Cenjen les.
27.Lubje se lupi v širokih vodoravnih trakovih. Cveti pred ali hkrati z olistanjem; lepi, beli cvetovi. Plodovi okroglasti, užitni, zdravilni, v sočnem osemenju je gladka koščica. Lep les z roza – zelenkastim nadihom.
28. Zrel kot ………………. Zrela ……………………. sama pade z drevesa. Zrelih …………….. ni treba otresati. Za jablano najpomembnejše sadno drevo zmerno toplega pasu. Najpogosteje gojene sorte pri nas so viljamovka, bosovka, krasanka in druge.
29. Raztreseno porozen les, trakovi se lahko združijo v večje, sestavljene. Značilne temne, nepravilne parenhimske pege, bledo, rdečkasto rjav, mehek, neobstojen proti vremenskim vplivom in škodljivcem.
30. Les listavca, neodporen proti vremenskim vplivom, glivam in insektom. Užlebljeno deblo in valovite letnice. Počasi in težko se suši, rad poka in se veži. Zaradi visoke trdote se uporablja za podplate pri skobljičih. Njegov videz ni dekorativen.
31. Listavec (sadno drevo) s trdim lesom rdečkaste barve, z olivnim prelivom in vidnimi enakomerno razporejenimi letnicami. Kljub trdoti in gostoti pa se rad veži in cepi. Parjen potemni in se da upogibati. Zelo lepo se površinsko obdeluje in je zelo dekorativen les.
Drevo rodi okusne sadeže - prvo briško sadje. Uporaba: pohištvo, furnir, ročaji dežnikov, sprehajalne palice in drugi luksuzni predmeti, stoli, glasbila.

32. Hitro rastoča, utrjuje rečne bregove in preprečuje erozijo, iz ženskih socvetij nastanejo storžkom podobni plodovi. Les mehak, rdečkast, neobstojen; razen v vodi, parenhimske proge.
33. Zelo hitro rastoča vrsta, pionirska, gojijo jo v nasadih, za celulozo, palete, zaboje. Lahek, svetel, mehak, raztreseno porozen les.
34. Enostavni listi, jajčasto trikotni do rombasti, na vrhu zašiljeni, po robu fino nažagani. Listi goli, zgoraj temni, spodaj svetlejši. Hitro raste, mehek les, raztreseno porozen, pogosto se pojavi zelo vlažno, rjavo srce, neodporen les.
35. Raztreseno porozen, brez obarvane jedrovine, belo rumenkast do rahlo rdečkast les, pogosto z zelenkastim nadihom. V gostem tkivu so pogoste rjavkaste črte. Skobljane površine se motno svetijo na vzdolžnem prerezu. Mehak les. Dobro se rezbari. Slabo odporen. Značilen vonj.
36. Plodovi tega sadnega drevesa so gospodarsko pomembni in jih gojimo tudi pri nas. Prodajajo surove, lahko pa jih predelajo v kompote, džeme, marmelade, sok, vino in žganje. Urejajo prebavo in delujejo kot diuretik, sveži plodovi nekaterih sort škodujejo bolnikom z bolnimi prebavili. Priporočajo kuhane! Lep, gost, cenjen les s slabim sijajem.
37. Listavec z mehkim lesom rdečkaste barve, takoj po poseku postane les oranžen.
Ima značilne, vselej prisotne rjavkaste strženove pege. Les je trajen samo v vodi in se tudi odlično mehansko in površinsko obdeluje.
Štajerci so veje tega drevesa nekdaj uporabljali pri sajenju sadnega drevja. Iz vej so spletli košaro, jo položili v zemljo in v njeni sredini zasadili sadno drevo. Košara je varovala občutljive korenine, preprečevala je namreč stik korenin z gnojem.
Uporaba: piloti, leseni privezi, šatulje, modeli, okviri za slike, svinčniki, čebri za perilo.

38. Polvenčasto porozen les, obarvana jedrovina, ozka beljava, črnjava z roza in zelenkastimi odtenki, slabo odporen in trajen. Dekorativen, lep les.


39. Listavec z močnim in svetlim lesom, površina lesa je bleščeča in svilnata. Les je gost, srednje trd, trden in žilav ter težko cepi. List drevesa je simbol v neki državni zastavi.
Uporaba: pohištvo, furnir, glasbeni instrumenti (dna godal), umetniški predmeti, zobotrebci, svetle šahovske figure, kuhinjski pripomočki, puškina kopita.

40. Listavec, raztreseno porozen les, slabo razločne, valovite letnice. Široki trakovi. Zelo trd, slabo cepljiv les.


41. Listavec z močnim lesom umazano sive barve, na čelih so pogosto vidne valovite letnice. Poznamo več sort. Ima visoko gostoto in trdoto. Dobro prenaša mehanske obremenitve, se pa rad veži. Dobro se obdeluje, krivi, lepi in površinsko obdeluje.
Uporaba: ročaji za razna orodja, v strugarstvu - keglji, krogle, poljedelska oprema, vodna in zobata kolesa, vijaki, kopita za čevlje, dna pri skobljičih, tkalski čolnički.

42. Listavec, prinešen iz Severne Amerike, z močnim in trdim lesom. Les je zelenkasto – rumeno - zlate barve, njegova vlakna tanka in gosta: les je zelo trajen, trd, venčasto porozen in se slabo krivi. Primeren je za obdelovanje in poliranje. Beli cvetovi drevesa zelo lepo dišijo, plodovi v obliki visečih strokov, na vejah bodeči trni.
Uporablja se za izdelovanje sodov, koles, parketa, stopnic. Izvleček iz jedrovine se uporablja kot zaščita pred glivami.

43. Njegovo listje je bogato z mineralnimi snovmi, hitro razpada, močno izboljšuje tla, z gostim sklopom zasenčuje tla in jih varuje. Zaradi sencozdržnosti v mnogih združbah raste v spodnji plasti. S tem pospešuje rast drugih drevesnih vrst, npr. hrastov v višino in hitrejše odmiranje spodnjih vej. Tako posredno izboljšuje kakovost hrastovine. Enostavni, podolgovato jajčasti listi imajo dvojno nažagan rob in v listno ploskev močno vtisnjene žile. Plodovi so sploščeni oreščki, ki ležijo na trikrpih ovršnih listih. Združeni so v neke vrste viseče klase, dolge do 15 cm. Srednja krpa je daljša od stranskih dveh.


44. Marsikje je razširjen običaj, da 4. decembra, na dan sv. Barbare, narežejo njegove veje in jih postavijo v vazo. Če se vejica do božiča razcvete, bo prihodnje leto v hiši poroka, razcvetele veje pa tudi naznanjajo srečo in zdravje, pravi naše ljudsko izročilo.
45. Zadnja tri leta je dosegel najvišjo ceno na licitaciji v Slovenj Gradcu.
46. Kogar za lešnik pridobiš, ga za ……………….. izgubiš. Iz obeh pečemo potico, vendar je druga bolj znana. Dragocen les!
47. Že pred 8. stoletjem, še v času poseljevanja, je drevo raslo v vsaki slovenski vasi. Njegovo cvetje pogosto uporabljajo za pripravo čajev. Mraza ne mara, slabo prenaša sušo in onesnažen zrak.
48. Dobro razvit koreninski sistem. Lihopernati listi, vrhnji je največji; posamezni lističi celorobi, eliptični. Les zelo cenjen, posebno iz korenin. Plod slasten in zdravilen! Prav tako olje iz plodov.
49. Iglavec z mehkim lesom, ki pa je trši od smrekovine in ima obarvano jedrovino. Vsebuje dosti smole, velike nepravilne in ovalne grče, dobro prenaša vremenske spremembe in je rumeno – oranžno - rjave barve. Les pogosto pomodri (glive modrivke). Različne sorte so primerne za različno uporabo: za pridobivanja smole, od železniških pragov do pohištva.
50. Ta iglavec je del latinsko imena alba (belo) dobil zaradi belih rež na spodnji strani iglic in svetle skorje. Les nima vonja in leska in je belo – rumenkaste barve, zelo lahek, elastičen, cepljiv in ne preveč trajen.
51. Iglice v šopkih, listopaden, domač iglavec, raste do gozdne meje, les srednje gostote, odporen, beljava ozka, smolnih kanalov precej manj kot pri rdečem boru.
52. Ker raste na številnih rastiščih, ki zanjo niso najbolj primerna, jo napadajo številni škodljivci in bolezni. Največje težave povzročajo lubadarji in rdeča trohnoba. Iglice rastejo na majhnih grbicah. Viseči storži, ki odpadejo. Vsestransko uporaben les, brez obarvane jedrovine, prijeten vonj po smoli.


53. Iz drevesa je mogoče pridobivati eterična olja. Pomembno je tudi za čebelarje, saj je vir hojevega medu. Sencozdržni iglavec (čaka do 200 let na primerne pogoje) Storži razpadejo na drevesu. Odgovarjajo ji globoka, vlažna, hranilna tla. Les nima obarvane jedrovine, je mehek, pojavi se mokro srce.
54. Odgovarja mu dobro rastišče, ne prenese suše, niti zastajanja vode, napada ga bolezen, ki jo povzroča gliva, ima dobro razvit koreninski sistem. Hrapavi, nesimetrični listi imajo včasih tri konice. Plod dozori že v juniju; v okrogli krilati ploskvi/ploščati »vrečki«. Les je venčasto porozen, jedrovina obarvana, zelo lepa, veliko drobnih trakov/zrcalc, na tangencialnem prerezu kot meglice. Les zelo trajen v vodi in zemlji, gost.
55. Listi lihopernati iz 7 do 13 lističev, ki so suličasti in zašiljeni, po robovih fino nazobčani. Plodovi značilni krilati oreški, združeni v goste šope. Les svetel, z izrazitimi porami, prenese velike obremenitve.
56. Priljubljeno okrasno drevo, dekorativna bela skorja, redka nežna krošnja, listje jeseni zlatorumeno zažari.
56. Priljubljeno okrasno drevo, dekorativna bela skorja, redka nežna krošnja, listje jeseni zlatorumeno zažari.
57. Listavec z obarvano jedrovino, ki je rdečkasta ali čokoladno rjave barve. Les je elastičen, gost in trd. Venčasto porozen. Črnjava je trajna v vodi.
Drevo ljudsko imenujemo tudi jam. Uporaba: v kolarstvu, pohištvo in gradbena oprema, ladje, vodna kolesa, vodne konstrukcije, kuhinjska oprema.

58. Iglavec, ki v Sloveniji predstavlja najstarejše živo bitje. Les je zelo elastičen, gost, izredno fin, z zelo ozkimi branikami. Ima široko, rjavo jedrovino in ozko, svetlo beljavo. Vsi deli drevesa so strupeni (strup taxin), razen rdečega ovoja na plodu.
Imenujemo ga tudi drevo smrti, ljudje so iz njega v preteklosti izdelovali talismane, ki so jih varovali pred zlom.
Uporaba: loki, podstavki za lovske trofeje, okrasni predmeti.

59. Listavec s trdim lesom belkaste ali rumeno rožnate barve, trakovi so vidni kot kratke rjave črtice na tangencialnem prerezu. Les je težak, trd in trden, močno se krči, poka in veži ter je slabo trajen. Lahko ga parimo in krivimo, po takšni obdelavi postane trši in bolj upogljiv in dobi opečnato barvo.
V preteklosti so les tega drevesa uporabljali tudi za platnice knjig - od tod tudi starejši izraz za knjigo - bukva. Uporaba: slepi furnir, galanterija, parket, pohištvo, ohišja, krivljen les, kuhinjska oprema, igrače, dobro impregniran je les primeren tudi za železniške pragove in gradbeni les.

60. V njegovih sodih dozorevajo mnoge znane alkoholne pijače, ki jim dajo čreslovine iz lesa žlahtno barvo in aromo. Plodovi tega drevesa so lahko odlična krma za nekatere domače živali, na primer svinje. Med drevesi ima najbogatejšo simboliko, v starem Rimu je bil posvečen Jupitru, v mnogih delih Evrope je v 18. stoletju postal simbol junaštva.
61. Beli metuljasti cvetovi v visečih grozdastih socvetjih. Z gomoljčkastimi bakterijami na svojih koreninah bogati tla z dušikom. Z močnimi koreninami utrjuje tla in preprečuje erozijo. Pionirska drevesna vrsta. Odlična medonosna rastlina. Prilista sta spremenjena v trna. Rumenkasto rjava črnjava – zelo gost in odporen les.
62. Deblo je ravno, skorja je tudi pri starejših drevesih tanka, siva in gladka, le izjemoma v spodnjem delu nekoliko razpokana. Značilni brsti so rjavi, podolgovato zašiljeni. Listi eliptični ali podolgovato jajčasti, enostavni, zgoraj temno zeleni in bleščeči, spodaj svetlejši. Mladi so dlakavi, starejši obdržijo dlačice samo po listnem robu. V parke pogosto sadijo vrste z rdečimi listi.
63. Raztreseno porozen les, rumenkasto bel, na svetlobi porumeni, lahko se pojavi diskoloriran les - rjavo srce. Fini trakovi, na radialnem prerezu kot bleščeča zrcalca, na tangencialnem kot fine črtice, meglice. Lahko se pojavijo posebne teksture, ki zvišajo ceno. Trd, proti obrabi odporen les.
64. Raztreseno porozen les, neobarvana jedrovina, bledo rdečkasto siv, brez sijaja, pust, vendar cenjen les. Gost in trd. Barva lepo zasije šele, ko je površinsko obdelan.
65. Listavec z mehkim lesom belkaste barve. Les, je neodporen na glive in insekte, je naš listavec z najnižjo gostoto. Obdelava je enostavna, vendar morajo biti rezila zelo ostra. Slabo prenaša temperaturne spremembe in vlago.
Drevo spada med hitro rastoče vrste, sadili so ga v plantažah in uporabljali za izsuševanje močvirnatih področij (pionirska vrsta tudi na Barju).
Uporaba: embalaža, vžigalice, zaboji, cokle, krste, slepi furnir, celuloza in papir.

66. Močno razvit koreninski sistem. Listi srčasti, narezano nažagani, premenjalno nameščeni, spodaj svetlejši z belimi dlačicami. Plodovi so trdi oreški – ne moremo jih streti med prsti. Simbol prijateljstva, življenja, modrosti, pravičnosti. Pod drevesom so se zbirali starešine – govorili so lahko samo resnico. Les je mehak in lahek, lepo diši. Priljubljen v rezbarstvu.
67. Verjeli so, da odganja muhe in žuželke; zato so drevo sadili na dvorišča. V bližini hiše naj bi odvračal strelo. Listi in skorja so zdravilni (kožne težave).Iz listov in skorje so izdelovali barvila. Zelo cenjen les, polvenčasto porozen; gost, pore majhne, vendar razločne na vzdolžnih prerezih. Iz plodov spečemo tradicionalno domačo slaščico.
68. Mlada drevesa lahko desetletja čakajo v senci. Slabo prenaša mestno okolje, zlasti zbita tla, sol, onesnažen zrak. Njena lesna zaloga je leta 2001 znašala 31.9% skupne lesne zaloge. Med gospodarsko najpomembnejšimi drevesnimi vrstami. Les slabo obstojen. Iz njega delajo ukrivljeno Thonetovo pohištvo.
69. Lihopernati listi iz jajčastih, celorobih lističev. Beli metuljasti cvetovi v visečih grozdastih socvetjih. Raste tudi na uničenih tleh. Globoko, razbrazdano lubje. Zelo trpežen les.
70. Listavec z bledo rumenim ali rumenkasto rjavim lesom, ki uležan še potemni, v radialnem prerezu se vidijo zrcala (široki trakovi). Les je čvrst, težek in odporen. Poznamo več sort tega listavca: iz skorje enega izmed sort pridobivajo pluto.
Simbolizira moč in veličastnost. Uporaba: pohištvo, furnir, gradbeni les, parket, stopnice, podi, vozila, drogovi, železniški pragovi, sodi za vino.


71. Listavec z mehkim lesom, bele barve z rožnatim nadihom, lesna vlakna so enakomerna. Les je občutljiv in neodporen proti insektom, se dobro rezbari.
Našim prednikom je predstavljal sveto drevo, Krpanu pa les za kij.
Uporaba: pohištvo, rezbarjenje, skulpture, orgle, klavirske tipke, igrače, okviri za slike, risalne deske in pribor, vžigalice, svinčniki.

72. V Franciji je po revoluciji zaradi hitre rasti postal simbol svobode.
Zelo mehek les, raztreseno porozen, neodporen proti glivam, insektom in vremenskim vplivom.
Puhaste dlačice ki obdajajo semena, so nadležne za astmatike, zato moramo biti pri sajenju ženskih dreves previdni. Cvetni prah povzroča alergije.
73. Ena izmed vrst predstavlja pionirsko vrsto na Krasu, drevo je znano tudi po pesmi znanega slovenskega pesnika s Krasa.

Uporaba: Stavbno pohištvo, pohištvo, notranja oprema, gradben les, čolni, impregnirani drogovi, piloti, železniški pragovi, gradnje v vodi, tlaki, ladijski pod.

74. Iglavec, nima obarvane jedrovine, bled, sivkast barvni ton. Skobljane površine nimajo sijaja.
75. Drevo skupaj z rušjem tvori zgornjo gozdno mejo. Črnjava je rdečkaste barve, beljava je ozka in svetlejša. Les je fin, gost in zelo trajen ter se odlično upira vlagi.
Za to drevo pravimo, »iglavec z napako«.
Uporaba: pohištvo, stavbna oprema - okna, vrata, stopnice, gradben les, čolni, skodle. Rad ima globoka, zračna, z minerali bogata tla. Prenese sušo, pa tudi veter in zimski mraz.

76. Iglavec z mehkim Iesom, rumenkaste barve, z neobarvano jedrovino.
Les je lahek, srednje trden in elastičen, ter se ga z lahkoto obdeluje, cepi in brusi.
Ima lep sijaj in prijeten vonj.
77. Okrasna drevesna vrsta s ploščatimi, temnimi, bleščečimi iglicami, uspeva tudi v mestnem okolju, lepo se obrezuje, doživi do 2000 let in simbolizira nesmrtnost.

Pogosto raste večdebelno.
Les je trden in prožen z lepo, temno črnjavo.
78. Proti vremenskim vplivom in škodljivcem neodporen les. Pod vodo zelo trajen. Raztreseno porozen. Lahek, rdečkasto bel.

Gomoljčki bakterij na koreninah v tleh zadržijo rastlinam sicer nedostopni zračni dušik, ki izboljšuje tla.
Z močnimi koreninami utrjuje rečne bregove.
79. Listavec z gostim in trdim lesom. Če je drevo mlado, je les svetel, medtem ko imajo stara drevesa temen in marogast les. Les je gost, trd, elastičen in težek, vendar je občutljiv na zajedalce in vremenske vplive. Sodi med najdragocenejše lesove za pohištvo.
Brez njegovih plodov bi bili za praznike brez potice.
Uporaba: furnir (korenina), puškina kopita, pohištvo, okviri, okrasni predmeti, kuhinjski pripomočki.

80. Je najpogostejši domači iglavec. Posebna vrsta – omorika, ki je reliktni ostanek izpred ledene dobe se je ohranila na apnenčastih tleh okoli Drine.
Uporaba: gradbeni odri, tramovi, talne obloge, stavbno pohištvo, okviri, glasbila, jambori, gradbeni les, skodle.
Čeprav les nima smole, se v skorji pojavljajo smolne izbokline, ekstrakt iz teh izboklin pa se uporablja v zdravilstvu.

81. Svetloboljuben, iglavec, raste do gozdne meje. Pionirska vrsta. Okrasno drevo. Odporen les (velik delež črnjave) je cenjen stavbni in pohištveni les.
82. Iz iglic in skorje izdelujejo zdravilo proti raku. Vsi deli rdečega ploda so zaradi alkaloida taksina strupeni, razen ovoja.

Je zavarovana drevesna vrsta. Izrazito sencozdržna. Doživi do 2000 let.

Les so včasih uporabljali za izdelavo ščitov, kopij in lokov, dragoceno pohištvo, ter glasbene inštrumente.
trepetlika
jerebika
trdoleska
octovec
skorš, Sorbus domestica
quercus ilex, črnika

Divja jablana

Malus sylvestris
(L.) Mill.

Pyrus malus, Malus communis sylvestris, Malus acerba


Divja jablana oz. lesnika (znanstveno ime Malus sylvestris), ki jo včasih imenujejo tudi gozdna jablana, dosega rast v višino do 10 metrov in ima krošnjo razvejano v širino. Veje so obrasle z trni, listi so jajčasti, kratko zašiljeni z rahlo žagastim robom. Cvete z velikimi, znotraj belimi, zunaj rdečkasto obarvanimi cvetovi z rumenimi prašniki. Plodovi so okrogli, dosežejo velikost do 3 cm premera, zelo trpkega in kislega okusa. Šele s prvo pozebo dosežejo malo boljši okus, vsebujejo pa veliko pektina, zato jih nekateri nabiralci uporabljajo pri predelavi drugega sadja za boljše želiranje.

Divja jablana raste v mešanih gozdovih, ob robovih gozda, ob robovih njiv, med grmovjem in na svetlih apnenčastih manj vlažnih tleh.


Divja hruška in lesnika
http://gozdarski-blog.com/divja-hruska-in-lesnika/

8. November, 2012 | Filed under: Drevesne vrste and tagged with: divja hruška, divja jablana, drobnica, jablana, lesnika

Lesnika ali divja jablana (Malus domestica) in drobnica ali divja hruška (Pyrus pyraster) sta dve drevesni vrsti, ki ju gozdarji uvrščamo v gozdni prostor, čeprav tam nista več tako pogosti.


Najdemo ju v mešanih gozdovih listavcev v nižjih legah, vendar redko znotraj sestoja, saj dosegata prenizke višine, da bi se tam uveljavili. Glede tal in vode sta skromni vrsti. Bogatita gozdni rob, kjer najdeta dovolj svetlobe za rast. Pogosti sta na odprtem, na jasah, pašnikih in kmetijskih površinah ter v sadovnjakih. Obe vrsti se uporablja kot matično rastlino, na katero se cepi žlahtne sorte jablan in hrušk. Plodovi lesnike in drobnice so sicer drobni in neokusni. V naravi in blizu sadovnjakov je veliko vrst jablan in hrušk, ki so podivjani in jih od lesnike in drobnice težko ločimo, če ne vidimo plodov.


Lesnika in drobnica kot gozdni vrsti z vidika pridobivanja lesnih sortimentov nista pomembni. Kljub temu pa bi ju morali ohranjati zaradi drugih koristi. Z njuno prisotnostjo se veča vrstna pestrost v smislu biodiverzitete in izboljša estetski izgled gozda, predvsem gozdnega roba. Jeseni in pozimi so njuni plodovi pomembna hrana divjadi in pticam.



Vloga gozdov se je od nekoč, ko je bilo pomembno predvsem izkoriščanje lesa, zelo spremenila. Današnja družba na gozdni prostor naslanja nove funkcije, kot so rekreacijska, estetska, biotska, trajnostna, habitatna itd. Da lahko gozd uspešno zagotavlja vse te nove vloge mora biti gospodarjenje usmerjeno v pestro in raznoliko vrstno sestavo. K temu pripomorejo tudi drevesne vrste, ki so pri nas zastopane v manjšini in smo jih dolgo časa pri gospodarjenju z gozdovi zapostavljali kot nepomembne za gozdno-lesno proizvodnjo.


Na trgu se včasih znajdejo redki sortimenti obeh vrst. Redki so, ker je malo jablan in hrušk, ki bi sploh imele dovolj dolgo deblo in bile brez večjih napak v lesu. V splošnem je hruškovina bolj cenjena. Hlodi lahko predvsem na licitacijah lesa dosežejo krepke cene.

Gozdarji priporočajo ohranjanje teh dveh vrst v gozdovih. S pravilno tehniko sproščanja krošnje lahko vzgojimo lepo drevo tudi v sestoju, najbolje pa je ti dve vrsti zaščititi na gozdnem robu, kjer imata dovolj prostora.

Ilex, božično drevce
Buxus sempervirens, pušpan
Sorbus aucurparia
EUONYMUS EUROPAEA
Rhus typhina
Potrebno je le namočiti cvet za pol ure v toplo ali hladno vodo in že imamo pijačo rahlo kiselkastega okusa. Zdravilni so vsi deli rastline.
Skorš je samonikla sadna vrsta, katero so poznali že stari Grki. Pogosto so ga zasadili po samostanskih vrtovih, predvsem zaradi njegovega adsrtingentnega okusa za zdravilne namene.
Drevo je za vzgojo nezahtevno. Dobro prenaša zmrzal in za tla ni zahteven. Divja drevesa zrastejo tudi do 20m, cepljene sadike pa precej manj in tudi dosti hitreje zarodijo. Deblo je močno, krošnja pa ovalna. Cepljena drevesa zarodijo dosti prej kot samonikla (necepljena) drevesa.
Plodovi so okrogle oblike ter so podobni jabolkam in hruškam. Veliki so približno 2-5 cm. Sprva so zeleni, na sončni strani so pa lahko rumeni ali rdeči. Zreli so septemba ali oktobra, ko je plod rjavkast in mehek.
Plodovi skorša se pretežno uporabljajo za predelavo v marmelado, v mešanici iz jabolk, hrušk ali kutin. Visoka vsebnost pektina pripomore k želejasti strukturi. Lahko pa jih uporabimo tudi za pridelavo jabolčnega vina (cider).

Včasih so plodove skorša prodajali na tržnici. Ti so bili zelo cenjeni zaradi zdravilnega vpliva na črevesje.

Tudi les skorša je izredno cenjen. Je zelo težak in trd. Iz njega so izdelovali različne izdelke, kot npr. stiskalnice, kopita pušk, palice za biljard …
Full transcript