Loading presentation...

Present Remotely

Send the link below via email or IM

Copy

Present to your audience

Start remote presentation

  • Invited audience members will follow you as you navigate and present
  • People invited to a presentation do not need a Prezi account
  • This link expires 10 minutes after you close the presentation
  • A maximum of 30 users can follow your presentation
  • Learn more about this feature in our knowledge base article

Do you really want to delete this prezi?

Neither you, nor the coeditors you shared it with will be able to recover it again.

DeleteCancel

Make your likes visible on Facebook?

Connect your Facebook account to Prezi and let your likes appear on your timeline.
You can change this under Settings & Account at any time.

No, thanks

Copy of Čitalnice in tabori na Slovenskem

No description
by

Aleksandra Verbošt

on 6 October 2014

Comments (0)

Please log in to add your comment.

Report abuse

Transcript of Copy of Čitalnice in tabori na Slovenskem

Čitalnice in tabori
na Slovenskem

ČITALNICE
RAZVOJ
DELOVANJE
TABORI
ZAHTEVE
POMEN
ORGANIZATORJI
narodnokulturna društva,

središče slovenskega kulturnega in političnega delovanja,

zbiranje meščanov, trgovcev in obrtnikov in,
poglavitna dejavnost: kulturne prireditve z igrami, petjem, recitacijami, koncerti, predavanji,

prireditve v slovenskem jeziku.
prva čitalnica Prosinec v Trstu, 1861,

Štajerska: 13 čitalnic,
Kranjska: 16 čitalnic,
Goriško: 16 čitalnic,
Tržaško in Istra: 10 čitalnic,
Koroška: 2 čitalnici.
v čitalnicah: domači in tuji časopisi ter knjige,
oblikovati in razviti slovensko besedo in petje,
TABOR= množično politično-kulturno zborovanje na prostem,
poučevanje v šolah v slovenskem jeziku,
mladoslovenci zbrani okrog časnika Slovenski narod,
1861: 3 (Ljubljana, Maribor, Celje),
1864: okoli 12,
1869: 57,
konec 19. stol : okoli 80,
začetek 20. stol: so se začele zapirati.
Število čitalnic po letih
ustanavljali pevske zbore, godbe na pihala,
prebujenje narodne zavesti Slovencev,
pomembna vloga na področju razvoja slovenskega jezika,
pomembne za izobraževanje odraslih,
temelj za tabore,
VSESLOVENSKE NARODNE ORGANIZACIJE
telovadno društvo Južni Sokol (1863),
Slovenska matica (1864),
Dramatično društvo (1866),
Glasbena matica,
prvi koraki k izoblikovanju vrhunskega slovenskega športa, kulture in znanosti.
voditelji pripomogli, da smo Slovenci množično podprli politični program Zedinjena Slovenija.
ZAČETKI
SLOVENSKO TABORSKO GIBANJE: 1868-1871
zgledujejo se po češki politiki,
PRVI TABOR: 9. avgust 1868, Ljutomer,
najmočnejši tabor: 17. maj 1869, Vižmarje
.
prevladovali odvetniki, notarji, zdravniki in pozneje še časnikarji,
kasneje pridružijo staroslovencI.
Fran Levstik, eden izmed
vodilnih mladoslovencev
Janez Bleiweis, glavni med staroslovanci
zajelo vse slovenske dežele,
združitev vseh Slovencev in nastanek Zedinjene Slovenije,
zahteve po ustanovitvi visoke šole v Ljubljani,
številne lokalne zahteve, ki so bile odvisne od posameznega tabora.
KONEC TABOROV
l. 1871- se začne prepovedovati tabore > ker so krepili nacionalizem,
slovenski politiki klonijo pod močnim nemškim pritiskom, Levstik se umakne,
nemški liberalci so se ustrašili množičnosti
delitev prebivalstva na slovenski in nemški del (posledica germaniacije)
NEMŠKUTARJI: ljudje, ki so zaradi gosp.
koristi ali služb uporabljali nemščino.
KJE SO SE TABORI ORGANIZIRALI ?
1) leto 1868: Ljutomer, Žalec,
2) leto 1869: Kalec, Ormož, Sevnica, Vižmarje,
3) leto 1870: Vipava, Tolmin, Kapela, Kubed, Sežana, Bistrica pri Pliberku, Žoprače pri Rožerku,
4) leto 1871: Kastav, Zgornje Buhlje pri Grabštanju.

»Še enkrat vam kličemo: na noge slovenski možje, če vam še kaj za stare pravice mari!...Samo če bomo iz vseh stanov združeni sklepali in sklenoli, potem bomo kaj dosegli, da nam bo boljše šlo, nego zdaj! Na noge toraj! Zdramimo se iz svojega tako rekoč mrtvaškega spanja! Pomagajmo si sami! Kajti ako si ne bomo sami pomagali, nam ne bo nihče na tem svetu pomagal!«

(Slovenski narod, iz vabila na prvi tabor v Ljutomeru, 01.08. 1868)

Tabor v Vižmarjih

Najbolj množičen izmed 18 taborov na Slovenskem v letih 1869-1871 je bil tabor v Vižmarjih pri Ljubljani, ki je potekal 17. maja 1869. Tabora naj bi se po zapisih udeležilo skoraj 30.000 ljudi, kar je šestkrat več, kot jih je bilo običajno. Mnogi zgodovinarji so mnenja, da je ta številka pretirana, vendar nimamo podatkov ne za ne proti temu. Edina podatka, ki sta na voljo, sta bila objavljena v Slovenskem narodu (ta navaja od 20.000 do 25.000 udeležencev) in Novicah (30.000).
Besedilo za pesem je napisal Jožef Virk.
Naj viharja moč razsaja,
hraste cepi, skale taja,
pahe zemlje naj zdrobi;
vendar kakor siva skala,
sred viharjev trdna stala,
večna bo Slovencev čast!

Naj se ves svet zoperstavi,
narodu pravice davi,
in kovati ga želi;
Slave zora bo svetila,
zlob verige razdrobila,
večna bo Slovencev čast!

Naj mrtvaški strup jezika,
nas srdito v srce pika,
naj le slabo govori;
vzeti nam ne more slave,
ne utajiti bistre glave,
večna bo Slovencev čast!
Gre za prvo čitalnico, ki je bila ustanovljena na Slovenskem, in sicer januarja leta 1861. Njen glavni vodja je bil Fran Levstik. V prvem letu svojega delovanja je zabeležila okrog 250 članov. Istega leta so bile ustanovljene čitalnice še v Mariboru, Ljubljani in Celju.
ČITALNICA V TRSTU
http://www.slovenska-matica.si/iz_zgodovine
Full transcript